Nevarno zatišje v Tivoliju

Štirje porazi, dva v Evroligi in dva v regionalni Ligi NLB je negativen izkupiček košarkarjev Uniona Olimpije v zadnjih desetih dneh. Tekmovalna kriza Uniona Olimpija pa je v tem trenutku precej bolj nevarna kot se zdi ob seriji zadnjih porazov, saj gre pravzaprav za zelo veliko preizkušnjo vodenja kluba in moštva.

Predsednik tivolskih košarkarjev Jure Jež se začuda ni "oglasil“ že nekaj mesecev, vse oči košarkarskih navijačev, medijev in poslovnih partnerjev pa so nekako uprte v trenerja Memija Bečiroviča in direktorja kluba Janeza Rajglja. Visok sobotni poraz v Tivoliju proti Partizanu je le še poglobil bolečo tekmovalno in rezultatsko krizo Uniona Olimpije, ki v četrtek v 6. krogu Evrolige gostuje v Bologni pri Virtusu, nato pa v soboto še pri Zagrebu. Glavna akterja v tivolski žalostinki se vse bolj oddaljujeta pri operativnih rešitvah in odločitvah, kako reševati Union Olimpijo in jo "zapeljati“ v drugi del letošnje tekmovalne sezone.

Trener Bečirovič bi najraje takoj odpustil najmanj dva tujca, točneje Američana in jih nadomestil z novima igralcema, medtem ko direktor Rajgelj ne dovoli, da bi Union Olimpija odpuščala igralce, ki jih je v Tivoli (posredno) pripeljal prav on. Klub denarja za nove igralce preprosto nima, tako da strokovno vodstvo lahko v moštvu kmalu pričakuje le visokega branilca Borisa Gorenca, medtem ko je zelo dolgo poškodovani Sašo Ožbolt, ki z Unionom Olimpijo nima podpisane pogodbe, še precej oddaljen od resnega igranja vrhunske košarke. V najbolj prelomnem trenutku v tej sezoni se je Union Olimpija nehote preveč razgalila, tako da je popolnoma jasno, kako zelo daleč je še najboljši slovenski klub od urejenega evropskega košarkarskega projekta.

Teden tivolske resnice

Tudi navidezna sanacija starih dolgov, ki naj bi jo v Tivoliju formalno končali do prihodnje pomladi, Uniona Olimpije ne bo porinila med najbolj ugledne klube na stari celini. Ravno nasprotno, Union Olimpija še vedno nima tekmovalne in poslovne vizije, saj preprosto nima direktorja klubskega marketinga, športnega direktorja in menedžerja, ki bi neposredno skrbel za prvo dvanajsterico. Union Olimpija pa ima vrhunskega trenerja in direktorja kluba, ki na nasprotni nikakor ne (z)more delovati na tako zahtevni ravni kot je Evroliga ali Liga NLB.

Vprašanje je, ali bo upravni odbor kluba prihodnji teden vendarle hotel ali zmogel zamenjati direktorja Rajglja, okoli katerega se najbolj „lomi“ prihodnost najboljšega slovenskega kluba in moštva. Na to mesto bi moralo vodstvo kluba pripeljati menedžerja, ki bi moral za začetek vsaj normalno komunicirati s predstavniki Evrolige, Lige NLB, poslovnimi partnerji, mediji, igralci in strokovnim vodstvom.

Trener Bečirovič utegne v primeru, da vodstvo kluba ne bo ugodilo njegovi zahtevi po igralskih zamenjavah v moštvu, odstopiti že po sobotni tekmi v Zagrebu. Najbolj pomembno pa je, kaj pravzaprav hoče vodstvo kluba. Ali naj bi bila že ta tekmovalna sezona prelomna tudi v poslovnem in kadrovskem smislu ali pa gre vnovič zgolj za golo sezonsko preživetje, brez dodane vrednosti in jasne strategije.