XXVIII. poletne olimpijske igre v Atenah so zaključene, potem ko je predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Jacques Rogge je ob zaključku izrekel tradicionalne besede: "Razglašam, da so igre 28. olimpijade uradno končane, mlade z vsega sveta pa pozivam, da se zberejo tudi čez štiri leta na 29. igrah v Pekingu." Še pred tem je belgijski funkcionar sporočil gostiteljem 17-dnevnega dogodka: "To so bile nepozabne in sanjske igre." Ob natanko 21.47 je ugasnil tudi olimpijski ogenj.
Zaključna slovesnost je bila veličastna, kakršno je bilo tudi slovesno odprtje, čarobni pridih pa ji je dala še polna luna nad osrednjim olimpijskim stadionom. Skoraj 75 tisoč gledalcev je na stadionu, ki je zadnji teden gostil atletska tekmovanja, videlo pravi spektakel. Na ogromnem "žitnem polju" je bilo vse v znamenju tradicionalne grške glasbe in plesov, nastopili pa so številni popularni domači glasbeniki, ki so predstavili glasbo iz različnih delov države gostiteljice. Veličasten ognjemet je še dodatno obogatilo kar 250 tisoč spuščenih balonov.
Potem ko so podelili še zadnji komplet medalj najboljšim v maratonu, so na stadion prikorakali športniki iz vseh 202 držav udeleženk olimpijskih iger in to skupaj ne glede na nacionalno pripadnost, spremljala pa jih je glasba grških skladateljev Nikosa Touliatosa in Nija Petrelakisa. Po njihovem prihodu sta uradni del slovesnosti z uradnim zaključkom iger opravila predsednik MOK Rogge in predsednica organizacijskega komiteja ATHOC Giana Angelopulu-Daskalaki, olimpijsko zastavo pa so po spustu z droga predali županu Pekinga, ki bo igre gostil od 8. do 24. avgusta 2008.
V okviru največjega športnega dogodka, ki na športnih prizoriščih v nekaj več kot dveh tednih naenkrat zbere športnike in športnice z vsega sveta, se je letos v 28 športnih panogah za 301 komplet medalj pomerilo okoli 10.500 športnikov iz 202 držav.
Na koncu je Grkom uspelo tisto, kar so obljubljali in 16 dni športnih bojev je potekalo praktično brez zapletov. Zablestel je tudi slovenski šport, ki je po Sydneyju 2000 sicer prekinil zlato dobo slovenskega olimpizma, štiri medalje pa so 100-odstotno povečan izkupiček na letnih olimpijskih igrah, s katerih se je Slovenija doslej vselej vračala s po dvema odličjema.
Javnost je pred igrami pričakovala zanesljivi medalji Jolande Čeplak v teku na 800 metrov ter veslačev Čopa in Špika. Tako atletinja kot veslača so opravili svojo nalogo po pričakovanjih, manjkal pa je sanjski razplet, saj je Čeplakova prvič na velikem tekmovanju premagala dobitnico vseh velikih tekem zadnjih let Mozambičanko Mario de Lourdes Mutolo, veslača pa sta ugnala letos favorizirano posadko Italije.
Tudi jadralec Vasilij Žbogar je sodil v širši krog favoritov.
Evropski prvak je to potrdil tudi na morju pred grško prestolnico, bil dolgo v boju tudi za srebro in zlato, na koncu pa se je v pravi drami moral potruditi za bron. Največje presenečenje je bila prva slovenska medalja - bron judoistke Urške Žolnir. Žalčanka se je na igre uvrstila "skozi zadnja vrata", saj je bila dolgo na seznamu rezerv, ko pa je že kazalo, da z igrami ne bo nič in je pripravljala prtljago za dopust, je v zadnjem trenutku dobila vozovnico za Atene. Tam je dokazala upravičenost nastopa in po nekoliko nesrečni polfinalni borbi, kjer je imela zmago praktično v žepu, se je morala nato še enkrat pošteno potruditi za bron.
Osmoljenci iger so v slovenskem taboru jadralki Vesna Dekleva in Klara Maučec ter strelec Rajmond Debevec. Že pred nastopom je tudi omenjena trojica štela v širši krog favoritov in med samo tekmo so imeli praktično vsi že medalje. Na koncu je omenjeni trojki boginja sreče obrnila hrbet in jim iz rok izpulila odličja. Obe četrti mesti sta sicer vrhunski dosežek, a na dolgi rok na igrah štejejo le medalje.
Slovenija se je tudi z drugimi nastopi uspešno predstavila. Peto mesto kolesarja Andreja Hauptmana, šesto mesto kajakaša Simona Hočevarja, šesto mesto metalca kladiva Primoža Kozmusa in osmo mesto plavalca Blaža Medveška so vrhunski dosežki. Štiri medalje, dodatnih šest uvrstitev do osmega mesta in 27 uvrstitev do 16. mesta, ki jih povsod še štejejo za uspešne, so dimenzija, ki bo pravo merilo tudi za naslednje igre v Pekingu.
Vsekakor bodo uspehi tokrat zasenčili neuspehe, ki jih je bilo kar nekaj. Med tistimi, ki so zaostali za cilji, nedvomno najbolj izstopajo rokometaši, nekaj podobnega velja tudi za nekatere plavalce.
Pri večjem delu ekipe gre pohvaliti tudi športno držo. Ne gre le za obnašanje v olimpijski vasi, ampak tudi za odnos do športa, zmag in porazov. Velik del ekipe v nasprotju z veljavno prakso ni bil olimpijski prvak v iskanju opravičil za morebitne neuspehe. Z nekaj izjemami so vsi nasprotnikom priznali, da so bili boljši, da se sodnik lahko zmoti, ali pa do so bili pogoji za tekmovanje težki, pa vendarle za vse nastopajoče enaki.
In v naslednjem olimpijskem ciklusu? Slovenski šport ima do Pekinga veliko prednost. Večina športnikov, ki se je v Atenah izkazala z odličnimi uspehi, po starosti lahko nastopi tudi v kitajski prestolnici 2008. V ozadju pa je še kopica mladih tekmovalcev, ki na igrah niso zdržali pritiska, nase pa so opozarjali z medaljami na evropskih prvenstvih in drugih tekmovanjih in do Pekinga bodo nabrali tudi potrebne izkušnje. Na vrsti pa so seveda vsi tisti v državi, ki skrbijo za šport. Slednji morajo zagotoviti čim boljše pogoje, posebej ob dejstvu, da so se tradicionalno športno razvitim državam pridružile nove, ki z najrazličnejšimi inštituti skrbijo za razvoj olimpijskih disciplin.
Ob slavnostnem zaključku je bil nosilec slovenske zastave metalec kladiva Primož Kozmus, ki je po novem v svoji disciplini zasedel šesto mesto. Olimpijskemu prvaku Adrianu Annusu so zaradi nesodelovanja pri dopinški kontroli odvzeli zlato odličje.
Sicer pa se bo slovenskim ljubiteljem športa olimpijska reprezentanca po vrnitvi v domovino predstavila 1. septembra ob 20. uri na posebnem sprejemu na Prešernovem trgu v Ljubljani.
