Akrobatski pilot Peter Podlunšek: Šele ko sem v zraku, čutim, da živim

Po več kot 25 letih izkušenj v letalstvu in dolgoletnih izkušnjah v akrobatskem letenju je Peter leta 2014 postal prvi slovenski pilot Red Bullovega tekmovanja Air Race. Lani, po štirih sezonah v Red Bull Air Race in dveh letih letenja v najprestižnejšem razredu masters, pa je oznanil svojo upokojitev. 

Oktobra je nad dirkalno stezo Indianapolis Motor Speedway v ZDA tako odletel še svojo zadnjo dirko. Sedaj uživa v tekmovalnem pokoju, našel pa si je tudi že nove izzive. Za polet s Podlunškom mora človek imeti res dober želodec. Petra sem prvič srečala prav na njegovem domačem letališču v Murski Soboti, na enem o treningov. Takrat se mi je zdel izjemno umirjen, kar malo preveč za akrobatskega pilota. Šele kasneje sem ugotovila, da mu je prav ta umirjenost še kako prav prišla prav na tekmah najhitrejši motošporta na svetu. Gre za letalsko prvenstvo z izjemno strogim izborom najboljših pilotov na svetu. 47-letnemu Slovencu pa se je tako tudi uradno uspelo prebiti med letalsko elito. Večkrat sem v kokpit njegovega športnega letala v prekmurski prestolnici sedla tudi sama, kar bi mi najbrž zavidal marsikateri ljubitelj hitrosti in adrenalina. V svoji tekmovalni karieri se lahko pohvali celo z drugim mestom. Tega je dosegel prav v svoji zadnji sezoni, lani aprila na dirki v ameriškem San Diegu. Peter pravi, da so se mu s temovanjem v Air Racu izpolnile življenjske želje, a da mu ni niti malo žal, da se je od tekmovanj lani poslovil.

Pred nami je prvi dirkaški konec tedna Red Bull Air Race v novi sezoni 2018. Tokrat prvič brez vas. S kakšnimi mislimi spremljate bližajočo se novo sezono? Štiri leta ste namreč večji del svojega časa preživljali na dirkah ali na pripravah zanje.

Od oktobra, ko sem zadnjič sedel v dirkalno letalo, pa praktično do včeraj, ko so kolegi odprli novo sezono, nisem vedel, s kakšnimi občutki se bom srečeval. Zdaj je že jasno, da z veseljem spremljam njihov entuziazem in drikaško vročico. Pogrešam pa praktično nič.

Vas kaj spreleti, ko pomislite, da letos ne boste del tega letalsko-akrobatskega spektakla?

Na telefonu imam za ozadje sliko letala iz Budimpešte, izredno lepi spomini na obdobje, ki je neponovljivo. Vendar, vse se nekje začne in nekje konča. Ko v glavi in srcu to sprejmeš, ni več metuljčkov v trebuhu.

Zakaj ste se odločili, da končate kariero?

Razlogov je bilo več. Veliko je bilo o tem povedanega, napisanega takoj po objavi, ker mislim je bilo presenečenje za vse, razen za moje najbližje. Odločitev se je kuhala že skozi celo sezono 2017, zadnji kamenček v mozaiku odločitve je bil položen v Portu, ko smo bili prisiljeni iti prek vseh varnostnih mej. V življenju si moramo vedno postaviti meje in prioritete. Jaz sem si jih. In ko sem to naredil v mojem življenju, ni bilo več prostora za RBAR. Red Bull Air Race mi je dal to, česar ne bi mogel dobiti nikjer drugje, ogromno novih neponovljivih izkušenj, prijateljstev, predvsem pa možnost izživeti sanje, ki se jih v letalskem športu načeloma ne da in sem za to priložnost neizmerno hvaležen.    

Med dirko ste bili izpostavljeni izjemnim obremenitvam. Leteli ste recimo s hitrostjo do 400 kilometrov na uro in to le 5 metrov od tal, ob tem ste delali akrobacije, ki vaše telo obremenijo tudi z več kot desetkratno lastno težo. Je to pustilo kakšne posledice na vašem telesu in zdravju?

Edine posledice na telesu je pustil trening za fizično in psihično pripravo in to samo pozitivne. Drugih težav nimam. Z akrobatskim letenjem se ukvarjam že od svojega 21. leta, ko so obremenitve še veliko hujše. Meni "bolečina", ki jo povzroči G-obremenitev, predstavlja užitek.     

Kako podoživljate trenutke, ko ste bili med dirko na meji? Trenutke, ko ste se najbrž znašli v nevarnosti? Kolikokrat se vam je to zgodilo na sami dirki?

Možgani imajo neverjetno sposobnost selektivnega spomina, spominjam se praktično samo lepih trenutkov. O nevarnostih bi težko govoril med samim letenjem, saj smo vsi piloti vrhunsko trenirani. Nevarnost so predstavljale le nelogične odločitev o krajih, kjer smo poletali in pristajali in seveda, ko je vreme bilo pod minimumom.

Kolikokrat ste se recimo zaleteli v napihljive pilone, ki so nastavljeni na tekmovalni progi? Ste imeli kakšne druge težave med dirkami?

Jaz hvala bogu zaradi izredne ekipe in letala nisem imel nobenih varnostnih težav. Točnega podatka, koliko pilonov sem podrl, nimam, na občutek pa bi ocenil, da mogoče kakšnih 40 v moji karieri.

Katera dirka vam je ostala v najslabšem oziroma najlepšem spominu? Spomnim sem, da ste mi enkrat v pogovoru omenili tisto v Las Vegasu, ko je pihal močan veter, 40 vozlov, to je več kot 70 kilometrov na uro.

Najlepša dirka moje kariere, ki bi to resnično lahko bila, je bila na Portugalskem v Portu. A se je zame obrnila v dirko slabih spominov, in to samo zaradi lokacije, kjer smo morali pristajati. Nemogoče razmere so pripeljale celo do upora pilotov in so na dan tekme spremenili lokacijo ter nas poslali na alternativno letališče, ki je bilo prekrasno!

Pri 21 letih ste opravili izpit za motorno letalo, v aviacijo ste bili že pred tem zelo intenzivno vpeti. Se vam je takrat že sanjalo, da boste to počeli vse življenje in to na takšni vrhunski ravni?

Ko najdeš svoj JAZ, potem čutiš to v sebi. Veš, da si našel to, kar te bo zaznamovalo in spremljalo celo življenje. Jaz zaživim, ko se odlepim od tal. Težko z besedami opišem lepote in zasvojenost s tem športom.

Kaj pomeni za akrobatskega pilota, da postane del družine Air Race? Bi lahko rekli, da je to vrhunec kariere? V enem intervjuju ste mi omenili, da je Air Race zadnja stopnica v aviaciji in akrobatiki in da kar se vas tiče, da je to vaš vrh.

Dolga leta sem sanjal o tem. Prvič sem že vrata za kljuko držal leta 2010, vendar se je takrat tekmovanje za par let zaustavilo. 2013 so sanje začele postajati resničnost. Zame je bil to definitivno vrhunec, višje se ne da. Pika na i pa stopničke lani v San Diegu.

Koliko dela, odrekanja, pa tudi denarja je potrebnega, da pilot postane in tudi tekmuje v tem tekmovanju?

Ogromno dela, ogromno odrekanja, vlaganja, celo kariero z enim ciljem. Sedaj je ves trud, vsak vložen kovanec poplačan. Zato sem na zadnji dirki v Indianapolisu z nasmehom izstopil iz kokpita dirkalnega letala, ga pobožal za vse, kar smo skupaj doživeli in odšel domov brez obžalovanja sprejete odločitve.

Vi ste se upokojili. Bi se kadar koli lahko vrnili ali je to sedaj za vas dokončno konec?

Ko je konec, je konec. Vrata so zaprta, ostajajo samo spomini.         

Sedaj vam verjetno ostane kar veliko časa. Kaj vse počnete? Kam s časom in denarjem?

Prostega časa in denarja je toliko, da ne vem kam z njima (SMEH). Časa imam še manj, saj podjetje zahteva vse in še več za uspešno poslovanje. Uživam v tem, kar počnem, uživam v ustvarjalnem delu in spremljanju napredka našega podjetja. Prej sem bil "dvoživka", ko sem moral usklajevati profesionalni šport in vodenje podjetja. Sedaj je fokus en in je bistveno lažje.

Rekli ste, da je pred vami novo poglavje v življenju. Bo tudi to poglavje povezano z akrobatskim letenjem? Imate kakšne nove izzive v aviaciji? Enakrat ste mi v pogovoru rekli, da brez letalstva enostavno ne morete živeti, da šele ko ste v zraku čutite, da živite.

Letalstvo in akrobatsko letenje bosta ostala velik in pomemben del mojega življenja. Imamo precej planov, idej, kaj bomo počeli. Za letos je načrtovan event malo posebnega koncepta na jezeru poleg Murske Sobote. Kaj in kdaj, vam sporočimo kmalu, za sedaj pa naj to ostane mala skrivnost. (SMEH)