Tina Maze med dekleti in telovadec Mitja Petkovšek v moški konkurenci sta najboljša športnika Slovenije v letu 2005. Društvo športnih novinarjev Slovenije je za najboljšo ekipo v kolektivnih igrah izbralo košarkarsko reprezentanco Slovenije, veslača Iztok Čop in Luka Špik sta drugič zapored dobila nagrado za najboljšo ekipo v individualnih športih. Nagrado za fair play je prejel jadralec Gašper Vinčec, priznanje za posebne dosežke pa kolesar Jure Robič.
Tina Maze
Pravzaprav je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo prikupna snežna kraljična izpod Pece prelevila v prvo damo slovenskega športa. In ta čas je napočil sedaj. Dvaindvajsetletna Črnjanka Tina Maze je z naskokom najboljša slovenska športnica v iztekajočem se letu in to na račun štirih veleslalomskih zmag nad vso svetovno elito ženskega alpskega smučanja. Tri je dosegla že v lanski sezoni, četrto pa na začetku letošnje, ko je na uvodni, izjemno odmevni tekmi na ledeniku nad Söldnom v osrčju Tirolske, prehitela vse tekmice. Če prištejemo še tisto izpred treh let, ko je na istem ledeniku zmagala skupaj še z dvema tekmicama, ima Tina zaenkrat skupno že pet zmag, med katerimi pa je zanjo še vedno najbolj pomembna tista pohorska pred slovenskimi ljubitelji smučanja. Na račun imenitnih dosežkov v lanski sezoni se je Tina na svetovnem prvenstvu v Bormiu v Italiji znašla v vlogi velike favoritinje na veleslalomski tekmi, toda doživela je grenko športno in tudi življenjsko izkušnjo.
Mitja Petkovšek
Slovenski telovadec je v letu dni - od lanskega do letošnjega decembra - vsa tri velika gimnastična tekmovanja končal na zmagovalnih stopničkah. Zmaga na finalu svetovnega pokala v Birminghamu, tretje mesto na evropskem prvenstvu v Debrecenu in nazadnje še zmaga na svetovnem prvenstvu v Melbournu, vse to je uspelo 28-letnemu Ljubljančanu, za katerim je tako najboljša sezona v že sicer odlični karieri. Pri tem nikakor ne gre spregledati, da se je ob novem letu spremenil tudi pravilnik, ki se mu ni uspel takoj prilagoditi, zato je bil v spomladanskem delu svetovnega pokala njegov izkupiček nekoliko slabši, kot bi bil verjetno sicer, pa vendar ne zanemarljiv: zmaga v Sao Paulu in tretje mesto v Parizu ter bron na EP za piko na i. Ko je Mitja čez poletje spet izpilil svojo sestavo do izhodiščne ocene 10,000, se je sprožil nov slovenski plaz vrhunskih predstav na bradlji, saj je na prestižni tekmi v Stuttgartu slavil zmago še tretjič zapored, na Šalamunovem memorialu je z 9,850 dosegel najvišjo oceno v karieri, svoje mojstrstvo pa je za konec potrdil še na najpomembnejši preizkušnji sezone, svetovnem prvenstvu. V Melbournu je sicer pretrpel kar nekaj hudih trenutkov, ko je v finalu nastopil kot prvi in so ga sodniki ocenili zelo strogo, a je bilo zmagoslavje zato na koncu toliko slajše. In zasluženo, da bolj ne bi moglo biti: Mitja je na najpomembnejši tekmi sezone hkrati premagal tako olimpijskega in evropskega prvaka kot branilca naslova.
Košarkarska reprezentanca Slovenije
Pred 34. evropskim prvenstvom v Beogradu je bilo za slovensko košarkarsko reprezentanco trinajst let skomin. Začelo se je s prvim uradnim nastopom v kvalifikacijah leta 1992, v katerem se ji je za las izmaknila uvrstitev na olimpijske igre v Barceloni, in šestimi zaporednimi prvenstvi Stare celine. Želje so bile vedno večje od končnega dosežka, končni domet moštva pa bil vedno nekje na sredini. Po vseh razočaranjih je le prišla nagrada za vztrajnost, kajpada tudi za kakovost košarkarjev in modro delo strokovnega štaba pod vodstvom selektorja Aleša Pipana. Iz druščine izjemno nadarjenih posameznikov je namreč končno sestavil uspešno moštvo.
Uvrstitev na 6. mesto med evropsko elito po zmagah tako nad novimi prvaki Grki kot bronastimi Francozi in le enem slabšem dnevu proti Nemčiji ni le najboljši dosežek slovenske reprezentance doslej; je veliko več. Prinesla ji je prvo uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo že prihodnje leto na Japonskem, in neposreden nastop na evropskem prvenstvu 2007 v Španiji.
Iztok Čop in Luka Špik
Že pred odhodom na reko Nagara je bilo jasno, da tudi tokrat največ pričakujemo od čolnov, v katerih sta sedela Iztok Čop in Luka Špik, dvojnega dvojca in dvojnega četverca. Izredno naporno delo sta oba opravila odlično. V dvojnem dvojcu sta bila Iztok in Luka svetovna prvaka že leta 1999 na prvenstvu v Kanadi, medtem ko je bil četverec zanju in za njuna soveslača v čolnu, Davorja Mizerita in Mateja Preloga prva res velika preizkušnja. Med dvojnimi dvojci sta bila Čop in Špik neulovljiva za vse, tudi za novo italijansko posadko Fedrico Gattinoni - Luca Ghezzi. Italijana sta na cilju zaostala za samo 35 stotink, a navzlic majhni razliki zlata medalja slovenske dvojice ni bila vprašljiva. Naporen urnik je nekaj posledic le pustil. V dvojnem četvercu so bili boljši Poljaki, a srebrna medalja Čopa, Špika, Mizerita in Preloga je vrhunski dosežek.
Gašper Vinčec
Jadralno društvo Finn Slovenija je 16. avgusta na koprskem pomolu priredilo slovesen sprejem za Gašperja Vinčeca, ki je na EP v Kalmerju na Švedskem osvojil srebro, svojo prvo medaljo na članskih velikih tekmovanjih. Po končanih govorih je Vinčec na oder poklical predsednika Jadralnega kluba Koper Vojka Petriča, ta mu je najprej čestital, Vinčec pa mu je podaril osvojeno medaljo. Dejal je, da je to storil zato, ker ga je klub naučil prvih jadralnih korakov ter mu, kljub skrhanim osebnim odnosom, še vedno nudi zatočišče za nemoteno treniranje. Poudaril pa je, da medaljo klubu ni podaril zgolj zaradi "lepih najstniških let", ampak tudi kot opozorilo funkcionarjem kluba na veliko, včasih celo usodno odgovornost do otrok in mladeničev, ki so jim v športno vzgojo zaupani v najobčutljivejših obdobjih odraščanja. Po tej potezi sta si oba predsednika, kluba Finn Slovenija in Jadro Koper, Ivan Vinčec in Vojko Petrič, prijateljsko stisnila roki in objela, kar je pomenilo, da bosta poslej kluba v boljših, prijateljskih odnosih.
Jure Robič
V poplavi ekstremnih podvigov v modernem času si dosežek Jureta Robiča prav gotovo zasluži posebno mesto. Jeseničan je letos drugič zapored zmagal na ultramaratonski kolesarski dirki čez Ameriko, dva meseca pozneje pa je bil najboljši še na dirki Le Tour Direct. Gre za dve po vseh kriterijih najtežji športni preizkušnji na svetu. Izjemna fizična težavnost obeh dirk v kombinaciji s pomanjkanjem spanja predstavlja oviro, ki so jo zmožni premagati le redki. Iskanje meja na robu mogočega je na RAAMu in Tour Directu nekaj vsakdanjega. Z dolgoletnim treningom, neverjetno voljo in motivacijo je Jure Robič svoje telo pripravil na najzahtevnejše preizkušnje na svetu. Za mnoge strokovnjake je trenutno najboljši ekstremni športnik na svetu.
