Na startu šest Slovenk

Prva bo startala Američanka Julia Mancuso, druga Avstrijka Nicole Hosp, tretja Švedinja Anja Paerson, za Mazejevo pa Kathrin Zettel, ki vodi v veleslalomskem seštevku pokala.

Na nedeljskem slalomu naj bi poleg Mazejeve, Kobalove, Drevove in Petre Robnik nastopili še mladi Maruša Ferk in Ilka Štuhec, vendar ju v Kranjsko Goro ne bo, če bosta dobro nastopili na petkovi tekmi evropskega pokala.

Jani Hladnik, vodja ženske reprezentance, je dejal, da bo zato ekipa dokončno znana šele v petek zvečer. "Za nas bi bil velik uspeh, če bi bila ena tekmovalka med deseterico, druga med petnajsterico, tretja pa med prvo trideseterico. Večina tekmovalk je v zadnjem obdobju dosegla najboljše rezultate v karieri, vendar vem, da to še ni tisto, česar so zmožne. Potem ko bodo samozavestnejše in bodo imele bolj sproščene vožnje, bodo izidi še boljši. Trener Pavle Grašič se je pridružil ekipi, da bi bile tekmovalke boljši tudi v slalomu, ki je trenutno naša najslabša disciplina. Veliko smo vložili tudi v ekipo evropskega pokala, da bi čim prej prebili slalomsko krizo. Na zadnjih pripravah v Innerkremsu ni šlo vse po mojih načrtih, vseeno pa je bil trening dober. Vesel sem, da je mariborska tekma ostala v Sloveniji in da je proga dobro pripravljena. Žal mi je le, da tekmovalke ne bodo mogle trenirati. Kljub temu bodo imele naše tekmovalke prednost, ker zahtevni Vitranc bolje poznajo," je menil Hladnik.

Mazejeva v veliki krizi

Tina Maze je dejala, da trenutno smuča med 50 in 60 odstotki siceršnjih svojih predstav iz preteklosti. "Upam, da bom čim prej prišla na stara pota. Vsak neuspeh pobije, posebej, če se to ponavlja. Potrebujem dober izid kot odskočno desko, na katero se bom naslonila, da bom lahko nato brez pomislekov nastopala. Po tekmi v Semmeringu in treningih, ki so sledili, se mi že vrača samozavest. Veleslalom ostaja moja prva disciplina in če se mi bo v njej odprlo, potem bom boljša tudi v drugih. Vitranško strmino dobro poznam. Malo manj sicer, kot mariborsko. Proga je težja in bo zahtevala veliko borbenosti. Upam, da bova z njo še večji prijateljici po sobotni tekmi," je menila Mazejeva.

Drevova je imela v zadnjem času težave s hrbtom in je izpustila zadnji trening, zadovoljna pa bi bila s prvo petnajsterico. "Na Semmeringu, kjer sem kljub bolečinam v hrbtu nastopala, sem naredila stopničko nazaj. V Kranjski Gori si želim po rezultatih vsaj stopničko. V Aspnu sem bila zelo blizu najboljšim, čeprav vožnja ni bila najboljša. Želim si, da bi bila stoodstotno pripravljena za sobotni veleslalom," je dejal Drevova.

Mateja Robnik si je med hojo po stopnicah nesrečno poškodovala gleženj. "Poškodba mi je nekoliko prekrižala načrte, kljub temu pa bom optimistično tekmovala na sobotni tekmi, ker nisem čutila bolečin in sem na treningu dobro smučala, " je povedala Mateja Robnik, Rabičeva pa je dejala: "Moja dolgoletna želja, da bi nastopila pred domačim občinstvom, se mi je uresničila. Veleslalom postaja moja vse boljša disciplina in dala bom vse od sebe, da bi se izkazala."

"Vitranc je moja proga. na njej sem veliko vozila, vendar niti enkrat doslej na uradni tekmi. Proga je sicer zelo zahtevna, vendar komaj čakam, da se bom lahko na njej preizkusila tudi v tekmovalnem ritmu. Vedno sem si želela, da bi lahko enkrat tekmovala tudi v Kranjski Gori," je po tekmi v Zagrebu razmišljala Petra Robnik iz Blejske Dobrave. Več od nje na slalomu pričakuje Kobalova: "Upam, da proga, ki je že tako zahtevna, ne bo preveč ledena. Jasno, več pričakujem v slalomu, saj imam v veleslalomu tudi visoko startno številko."

Lisica četrtič na Gorenjskem

Zlata lisica se je v 43-letni zgodovini zaradi slabih vremenskih pogojev šestkrat selila. Prvič so tekmovalke odšle v avstrijski Badgastein (1974), drugič v Sarajevo na Jahorino (1975), v Kranjski Gori pa je tekma že gostovala v letih 1976, 1988 in 1991.

Filip Gartner, snežni kontrolor Mednarodne smučarske zveze (FIS), je po ogledu tekmovališča na mariborskem Pohorju 31. decembra in po sestanku z organizatorji ter v dogovoru s FIS odločil, da bosta tekmi letošnje Zlate lisice namesto v Mariboru, kjer zaradi previsokih temperatur niso mogli pripraviti proge, na podkorenski progi v Kranjski Gori. Iz Maribora je na Gorenjsko 2. januarja prišlo 50 ljudi iz različnih služb organizacijskega odbora, ki so začeli pripravljati zapore, ograje za ciljni prostor, konstrukcijska ogrodja za tribune in VIP šotora. Dan pozneje so se začela prva dela za utrjevanje proge.

Atle Skaardal, direktor svetovnega pokala za ženske, je po petkovem jutranjem ogledu proge v Podkorenu pohvalil organizatorje za vložen trud in s tem dovolil trenerju Hrvatice Ane Jelušić Zoranu Sobolu, da zakoliči prvo veleslalomsko progo. Tekmovalke za veleslalom, ki so že prispele v Kranjsko Goro, v Dolenčevem rutu in na Vitrancu smučajo prosto, brez postavitev vratic. Slalomistke so za trening izkoristile progo na Sljemenu in prihajajo v Kranjsko Goro oziroma na Bled v petek zvečer.

"Dež dan po novem letu na srečo ni načel snežne odeje. Sneg je bil sicer že razgrnjen na progi, ni pa bil še utrjen. Delavcem na progi pod vodstvom Gorazda Bedrača, Marka Rataja, Draga in Andreja Rečnika so priskočili na pomoč tudi prekaljeni organizatorji pokala Vitranc pod vodstvom Janeza Šmitka in Sreča Medvena. Na progi so preživeli že torkovo noč in tudi naslednji dan utrjevali podkorensko strmino," je pojasnil generalni sekretar organizacijskega odbora Srečko Vilar. Gorazd Bedrač, vodja tekmovanja, ga je dopolnil: "Dež nam je celo pomagal, saj je bil sneg pred tem zelo suh. Kljub dežju smo ga še dodatno namočili. Na ta način smo lahko naredili trdo progo, na kateri se bodo po mojem mnenju lahko izkazale tudi tekmovalke z višjimi startnimi številkami."

Bo Kranjska Gora ugodno vplivala na rezultate naših?

Zgodovina prestavljenih Lisic v Kranjski Gori ima sicer zelo bogato slovensko obeležje. Leta 1976, ko je obe tekmi dobila Švicarka Lise-Marie Morerod, Slovenke še niso bile v vrhu, saj je bila s 26. mestom v slalomu najboljša Andreja Jezernik. Sledili pa sta zmagoviti leti 1988 in 1991. Tri leta pred razglasitvijo slovenske samostojnosti je Mateja Svet kot prva Slovenka osvojila skupno zmago na Zlati lisici, saj je slavila tako v slalomu kot tudi v veleslalomu.

Tega leta 1991 Nataši Bokal sicer ni uspelo doseči. Zmagala je v slalomu in v veleslalomu, vendar je skupno slavila legendarna Vreni Schneider. Schneidrova je sicer sedemkrat zmagala v skupnem seštevku tega tekmovanja, največkrat med vsemi v zgodovini, Svetova je bila najboljša še leta 1990, izmed Slovenk pa je ta podvig leta 1997 kot zadnja dosegla Urška Hrovat.