Tu je ledino orala Tau Rinne, ki je ob koncu osemdesetih kot prva ženska osvojila točke svetovnega prvenstva v razredu 125 ccm, Katja Poensgen je to dvignila nivo višje in dirkala v četrtlitrskem razredu z najboljšim rezultatom 14. mestom leta 2001 v Mugellu. Potem pa sta prišli Maria Herrera z dolgo kariero tako v moto3 kot SSP300 in zadnja leta v motoE in Ana Carrasco, prva ženska z zmago v svetovnem prvenstvu in celo svetovna prvakinja razreda SS300.
Biologije se ne da goljufati in zato v resnici ne gre za iskanje enakosti, ampak pravičnosti, ki v resnici prinese enakopravnost. Ženske so v tem duhu tako letos dobile svoje prvenstvo, uniformno z dvovaljnimi Yamahami YZF-R7 z najvišjo močjo 55 kilovatov, kar pomeni, da je nekje v rangu razreda Supersport 300. Gre za izkušene dirkačice iz 18 držav, od katerih imajo mnoge poleg Ane Carrasco in Marie Herrere izkušnje uspešnega dirkanja tudi z današnjimi zvezdniki motoGP in Superbike.
A letos se je v prvem ženskem svetovnem prvenstvu v motociklizmu na zaprtih stezah že zbralo 26 punc, ki so se že pomerile na prvih dirkah v Misanu. Videli smo resno, ob poškodbi Mie Rusthen skoraj preresno, dirkanje, na vrhu pa pričakovano Herrera, ki si je na obeh dirkah stopničke delila s Saro Sanchez in Ano Carasco.
A to so samo evropske dirke in za pravo izenačenost z moškim prvenstvom, ki je seveda v svoji dimenziji marketinške, finančne in medijske uspešnosti in prepoznavnosti, je še dolga pot, ki se morda lahko nadaljuje tudi z neuniformnimi dirkalniki in bolj prepoznavnimi dirkališči.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.