Valentino Rossi – dirkač, ki je postavljal mejnike

Valentino Rossi se je z desetim mestom na VN Valencie poslovil od profesionalnega dirkanja z motorji. Velik ljubitelj dirkaških športov bo zagotovo ostal v stiku z dirkanjem, v kakšni vlogi, pa še ni povsem jasno. Karavana motoGP se bo tako po 26 sezonah prihodnje leto nadaljevala brez kultne številke 46, ki jo je Rossi prevzel od očeta Graziana in jo uporabljal celotno kariero, z njo pa je osvojil tudi rekordnih devet naslovov svetovnega prvaka.

Poleg devetih naslovov je dirkač iz Tavullie edini, ki se lahko pohvali, da je osvojil naslov svetovnega prvaka v štirih jakostnih razredih: prvega je osvojil v 125-kubičnem razredu leta 1997, drugega v 250-kubičnem razredu dve leti kasneje, tretjega in svojega prvega v elitnem razredu je osvojil leta 2001, ko se je še dirkalo na 500-kubičnih motorjih, nato pa jih je šest dodal še na močnejših motorjih razreda motoGP.

Da je Rossi v samem vrhu motociklizma že celo večnost, dokazuje dejstvo, da sta z rojakom Giacomom Agostinijem (rojenim leta 1942) edina dirkača, ki sta osvojila prvenstvo tako na dvo- kot tudi na štiritaktnem motorju.

Svoj krstni naslov svetovnega prvaka je Rossi osvojil v svoji drugi profesionalni sezoni, in sicer leta 1997, ko je z Aprilio dirkal v najšibkejšem, 125-kubičnem razredu. Zmagal je že na prvi dirki sezone v Maleziji in do konca sezone uspeh s prve dirke ponovil še enajstkrat. 

Nato je prestopil v 250-kubični razred, kjer je postal moštveni kolega rojaku Lorisu Capirossiju ter Japoncu Tetsuyi Haradi. Aprilijini dirkači so v prvenstvu dominirali in se v skupnem seštevku uvrstili na prva tri mesta, naziv svetovnega prvaka pa je na koncu pripadel Capirossiju. Leto kasneje je Rossi pri italijanskem moštvu ostal sam in prepričljivo osvojil naslov svetovnega prvaka tudi v tem razredu.

Rossijev talent je bil očiten in takoj po osvojenem naslovu je prestopil v Hondino ekipo najmočnejšega dirkaškega razreda, kjer se je takrat dirkalo s 500-kubičnimi motorji. Čeprav je kariero v elitnem razredu začel z dvema odstopoma, je Italijan že na četrti in peti dirki sezone stal na najnižji stopnički za zmagovalce. Na deveti dirki sezone v britanskem Donington Parku pa je takrat 21-letni Rossi prvič slavil zmago med motociklistično elito. Kljub temu da je do konca sezone še šestkrat stal na stopničkah, je bilo to dovolj za končno drugo mesto v skupnem seštevku. Že naslednjo sezono (2001) pa je bil Rossi neizprosen, saj je z 11 zmagami za seboj pustil tudi rojaka Maxa Biaggija in Lorisa Capirossija ter osvojil svoj prvi naslov svetovnega prvaka v elitnem razredu.

Sledil je skok v moderno dobo motociklizma, 500-kubične motorje so zamenjali 990-kubični, kar pa Rossiju ni povzročalo težav. Znova je slavil na enajstih dirkah in se spet veselil naslova svetovnega prvaka. Izvrstni sezoni na sedežu Honde je sledila izjemna. Rossi je v letu 2003 namreč postal prvi dirkač, ki je prav na vseh dirkah sezone stal na stopničkah, ob devetih zmagah je bil še petkrat drugi in dvakrat tretji ter bil seveda znova okronan za najboljšega dirkača na svetu.

Rossi je leta 2004 presedlal na Yamaho in nadaljeval tam, kjer je sezono prej pri Hondi tudi končal. Na prvi dirki sezone je s prvo zmago na Yamahinem motociklu postal prvi dirkač, ki je zmagal dve zaporedni dirki na motociklih dveh različnih proizvajalcev. Rossi je namreč na sedežu Honde osvojil tudi zadnjo dirko v letu 2003. Med VN Portugalske leta 2002 in VN Južne Afrike leta 2004 je Rossi nanizal rekordnih 23 zaporednih stopničk, s čimer je postavil enega izmed mejnikov, ki se zdi, da ne bo nikoli presežen.

Prvi zmagi pod okriljem Yamahe je sledil tudi naslov prvaka, s čimer je Vale postal šele drugi dirkač v zgodovini motociklizma, ki mu je uspelo osvojiti zaporedni prvenstvi na motociklih različnih proizvajalcev. Kot prvemu je to v letih 1988 in 1989 uspelo Eddieju Lawsonu, prav tako z Yamaho in Hondo. 

Z enajstimi zmagami leta 2005 je postavil Yamahin rekord zmag v eni sezoni, hkrati pa postal edini dirkač, ki je na motociklih dveh različnih proizvajalcev (pred tem je pet zaporednih zmag zabeležil pri Hondi) zabeležil vsaj pet zaporednih zmag. Ob koncu sezone je bil še sedmič v karieri najboljši v svojem razredu.

Leta 2006 je Rossi prvenstvo izgubil z zdrsom na zadnji dirki sezone, njegovo dominanco pa je tako prekinil Nicky Hayden, ki se je veselil naslova svetovnega prvaka.

Prihodnje leto so v karavani motoGP namesto z 990 dirkali z 800-kubičnimi motorji. Rossiju je sprememba povzročala težave in zmagati mu je uspelo le dve dirki, VN Nemčije in zadnjo dirko v sezoni VN Valencije. Formo iz zadnje dirke je Rossi prenesel v prihodnjo sezono in po dveh letih 'suše' ponovno osvojil prvenstvo, že svojega osmega v karieri. Devetega in tudi zadnjega v karieri je dodal leta 2009, ko mu je celo sezono za ovratnik dihal moštveni kolega Jorge Lorenzo.

Do konca dirkaške kariere mu do močno željenega desetega naslova ni upelo priti. Najbližje je bil v sezonah 2014 in 2016, ko je za 67 ter 49 točk zaostal za Marcom Marquezom.

Poleg devetih naslovov ter že omenjenih mejnikov se je Rossi s 56 zmagami športno upokojil kot najuspešnejši Yamahin dirkač vseh časov. 89 zmag v elitnem razredu Rossija postavlja v sam dirkaških vrh, Giacomo Agostini je z 68 zmagami njegov najbližji zasledovalec. Je pa Agostini edini, ki ima več zmag v vseh razredih, saj jih beleži 122, Rossi pa 115. Poleg najvišjega števila zmag v elitnem razredu je Doktor tudi največkrat stal na stopničkah. To mu je v elitnem razredu uspelo 199-krat (na drugeme mestu je Jorge Lorenzo s 114 stopničkami), v celotni karieri pa kar 235-krat (Agostini za primerjavo le 159-krat).

V svoji karieri si je Rossi stopničke delil s 55 različnimi dirkači, največkrat pa mu je na stopničkah družb delal Jorge Lorenzo in sicer kar 53-krat. Le trem dirkačem, pa je uspelo z Rossijem stati na stopničkah ne da bi Italijan kadarkoli v karieri stal na stopnički višje od njih. Pričakovano so to dirkači iz kasnejšega obdobja Doktorjevega dirkanja: Alex Rins, Fabio Quartararo in Stefan Bradl.

V svoji karieri je v okviru velikih nagrad Rossi nastopil na kar 38 različnih dirkališčih, od tega je na 29 vsaj enkrat v karieri tudi slavil zmago.  Od tega je v elitnem razredu nastopil na 29 različnih dirkališčih in na 23 tudi slavil zmago. Najuspešnejši dirkališči za Rossija sta v Kataloniji in Assnu, na obeh je namreč slavil kar desetkrat v karieri, če gledamo zgolj zmage v elitnem motociklističnem razredu pa je zanj najuspešnejši Assen, kjer je slavil osemkrat.

Za svoje dosežke in izjemen doprinos k motociklizmu je bil na večer zadnje dirke legendarni Valentino Rossi tudi uradno sprejet med motoGP-jeve legende (izvirno MotoGP Legends).