Se je res ujel v svojo lastno past? Je to sramota za šport in ali je to konec dirkanja moto GP, kot ga poznamo?
Vsaka novica iz sveta moto GP je v teh dneh brana kot še nikoli. Tudi na spletu je kup razlag, videnj dogodka in špekulacij. Italijani imajo svojo različico, Španci vrv vlečejo na svoj konec.
Za jasen pogled na celotno dogajanje je treba zavzeti nevtralno stališče. In seveda globoko vdihniti, razmisliti, prešteti do deset in počakati, da se glava po divji dirki ohladi. Sicer človek v afektu hitro ustreli kakšno mimo.
Najprej nekaj o Rossiju. V številnih dvobojih z Biaggijem, Gibernauom, Stonerjem, Lorenzom, Marquezom in še s kom je bil Rossi vedno mojster igre živcev. In tudi fizičnega stika. Rossi je Biaggija nekoč po končani dirki celo počil po nosu, ko so se skrile TV kamere, kar so organizatorji dolga leta skrivali. Max je takrat na tiskovni konferenci z zateklim očesom osramočen dejal, da ga je med dirko pičil komar …
Hladnokrvni Valentino je lahko ob živce spravil še tako močnega tekmeca, da je ta slej ko prej storil napako. No, nedeljska dirka pa je pokazala, da je tudi on že v letih in da mu stvari hitreje pridejo do živega. Rossi je padel v lastno past. Dovolil je Marquezu, da ga je spravil ob živce, čeprav je z izjavo, da je Marquez v Avstraliji delal v korist Lorenza, živčno vojno (sicer uperjeno predvsem proti Lorenzu) namenoma začel sam. Ko se je Marquez, tokrat zavestno in zares odločil, da bo v Maleziji pomagal Lorenzu in pokazal Rossiju, kako neugoden sopotnik v dirki je lahko, je Valentino po številnih prehitevanjih izgubil živce. Postalo mu je jasno, da izgublja čas v primerjavi z Lorenzom in da se mora čim prej in na vsak način otresti Marqueza, sicer bo Lorenzo pobegnil. Rossi je po jutranjem ogrevanju in sobotnih kvalifikacijah namreč zagotovo čutil, da se lahko na dirki pelje skupaj s konkurentom za naslov prvaka.
Popustili so živci, ali pa ga je le zagrabila panika, da se bo Lorenzo odpeljal predaleč, zato je Marqueza odpeljal na rob steze, kjer se je zgodilo, kar se je. Od tod naprej je po mojem mnenju vse le nesrečni splet dogodkov, ki je vsem dobro znan.
In nekaj o Marquezu. Tudi on ni ravno 'čist'. Spomnite se dirke za nagrado Katalonije v razredu moto 2, ko je Marquez torpediral Espargaroja in spravil Luthija v bolnišnico. Ali ko je v razredu moto GP v zadnjem ovinku Jereza nasadil Lorenza. Da ne govorimo o tem, da je v Aragonu z motorja snel moštvenega kolega Danija Pedroso. Tudi Marc je dirkač, ki vozi izrazito na dotik in brezkompromisno.
Ko ga je Rossi v četrtek na tiskovni konferenci obsodil, da je v Avstraliji pomagal Lorenzu, je obstal brez besed. Šokiran in užaljen nad Rossijevo obsodbo, ki je bila najverjetneje netočna, se je očitno odločil. "Če me že obsojaš, pa naj bo po tvoje. Videl boš, kako sem lahko siten na stezi." Marquez, ki je letošnje prvenstvo že zapravil, je v letošnji sezoni večkrat povedal, da se je vse začelo v Argentini na začetku leta, kjer sta z Rossijem zapela v boju za zmago. Rossi je dirko dobil, Marquez pa je končal na tleh. Potem je kmalu sledilo še kontroverzno prehitevanje v zadnji šikani dirke v Assnu. Tudi tukaj sta trčila. Spet smo se spraševali, kdo je zadel koga. Rossi je znova zmagal, Marquezove letošnje možnosti za potrditev naslova prvaka pa so z vsako dirko počasi polzele iz rok. Se je tako ob že davno izgubljenih možnostih za naslov Marquez odločil za maščevanje v Maleziji? Kdo ve? Verjetno le Marc sam.
Dejstvo je, da sta za dramo, kakršne v motociklističnem športu že dolgo ne pomnimo, kriva oba. In sam verjamem, da se to ne bi zgodilo, če bi se fanta zavedala, kam bo vse to pripeljalo. Če bi vedela, da bo iz vsega nastala takšna drama, bi se oba vzdržala. Marquez ne bi oviral Rossija in Doktor ne bi stisnil prvaka v kot. V tem trenutku sem prepričan, da je obema žal, da se je to zgodilo, saj sta si oba nakopala predvsem negativno publiciteto, ki se bo vlekla še leta. In težave.
In kakšen je tehnični vidik nesreče? Ko je Marquez oviral Rossija, mu je ta večkrat z roko signaliziral, naj ga pusti pri miru. Ker se to ni zgodilo, mu je počil film. Z notranje strani ga je stisnil na zunanji rob in zaviral, hotel je, da Marc zapelje s steze, niti najmanj pa si ni želel njegovega padca. Rossija poznam dovolj dobro, da vem, da ni neumen. Jasno bi mu bilo vnaprej, da to zanj pomeni kazen. A, glej ga zlomka, Marquez je, razumljivo, ko mu je zmanjkalo prostora, na silo podrl motor v ovinek in se naslonil na Rossija, ki je bil še poravnan. S svojo roko se je dotaknil Rossijeve noge, kar se lepo vidi na številnih posnetkih. To se je zgodilo preden je Valentino dvignil nogo. Ko je Rossi videl, da je Marquez podrl motor, se je ustrašil, da bosta trčila in morda celo padla. Oba. Dvignil je nogo s stopalke ter zgolj odrinil in ni namensko brcnil sodirkača. Odzval se je nagonsko. Marqueza, ki je bil že v nagibu, je s svojo nogo odrinil v roko, ta pa je zaradi tega (kot je povedal sam) preobremenil prednjo zavoro. Zavorni koluti iz ogljikovih vlaken so bili močno razgreti od številnih zaviranj in zavore so prijele tako močno, da je blokiralo prednje kolo. Hitrost je bila namreč takrat že zelo majhna in oba sta skoraj že stala. Zavore pa pri nižji hitrosti hitreje blokirajo. Ko se to zgodi pri motociklu, spodnese prednji del. In Marquez je padel.
Na tak način in tako, kot je nogo stegnil Rossi (samo pod kolenom in spodnjim delom noge, in ne s celo nogo), ni možno podreti na tla nekoga, ki je na motorju ob tebi. Preprosto ni človeka, ki bi imel tak odriv in toliko moči, četudi bi na motorju sedel popoln začetnik, kaj šele, če je bil to svetovni prvak.
Marquezov padec ob zapletu med obema je bil stvar sosledja dogodkov, ki ga nista predvidela ne Marc ne Valentino. Prepričan sem, da Rossi ne bi nikdar stegnil noge, če bi vedel, da bo Marc padel. Ne gre za to, da bi mu bilo Španca žal, ali da bi se bal za njegovo zdravje in poškodbe. Zgolj to, da mu je bilo vnaprej jasno, kaj sledi. To, kar tudi je. In tega si ob letošnjem zaključku prvenstva ne bi nikdar privoščil, saj je letos do desetega naslova prvaka po vseh sušnih letih Rossiju veliko več, kot mu je bilo za vseh devet prejšnjih naslovov skupaj.
Da bo Marquez končal na tleh, si Rossi ni mislil, niti želel, ker si je s tem tudi sam med številnimi privrženci zapravil ugled in umazal ime. In enako Marc. Na njegovo superiorno kariero, v kateri je v minulih letih pokazal, da je verjetno celo večji dirkaški talent, kot je bil v njegovih letih Rossi, je ta dogodek vrgel grd in velik madež. Če bi Marc vedel, kaj vse bo ta njegova vožnja potegnila za seboj, bi spremenil taktiko. Italijana bi spustil naprej ali pa bi se mu izognil v širokem loku ter odpeljal svojo dirko. Zapleta, kot je nastal, si nista želela ne eden ne drugi. Preveč škode sta si naredila s tem.
In potem vse špekulacije in ugibanja, kako bo v Valencii. Bo Marquez res skušal na vsak način ovirati Rossija? Mu bo morda celo vrnil milo za drago in ga namenoma zbil po tleh? Presenečen bi bil, če bi se zgodilo karkoli od tega. Marquez je predvsem dirkač, ki dobro ve, koliko truda je potrebnega, da se ti uresniči želja in osvojiš naslov svetovnega prvaka. Verjamem, da je Marc tudi taktično izračunal, da se mu v tem trenutku najbolj obrestuje, če Rossi vseeno postane svetovni prvak. Ne trdim, da mu bo Marquez pomagal, ne verjamem pa, da ga bo oviral, mu skušal škodovati ali mu stal na poti. Pa ne zaradi napetih oči sodnikov, ki bodo spremljali vsak njun gib, temveč zaradi lastne prihodnosti in podobe v javnosti. Marquez si nadaljnjih 10 let ne želi biti v očeh Rossijevih navijačev tisti, ki je Doktorja spravil ob deseto in morda zadnjo možnost za osvojitev jubilejnega naslova prvaka. To mu v nadaljnji karieri odžira priljubljenost, ki pa ob prodaji številnih majic, kap in spominkov zunaj pred dirkališčem pomeni denar. Če sam tega ni doumel, so mu razložili tisti, ki skrbijo, da se njegov bančni račun lepo polni. Marc se bo v Valencii skušal ogniti dogajanju in igranju kakršnekoli vloge pri odločitvi o naslovu prvaka. Skušal bo zmagati in se na dirki odpeljati svojo pot, ob tem pa bo držal pesti, da bi Rossiju le uspelo tisto, kar se zdi v tem trenutku skoraj nemogoče. Na tak način bi mu Rossijevi navijači najbrž že pol vsega oprostili.
In na koncu še o športu. Ne moremo skriti. S televizijskega vidika sta nedeljski dogodek in vse, kar je sledilo, odlična reklama za moto GP, čeprav bi si tudi sami želeli drugačno in bolj pozitivno. Gledanost dirke je bila rekordna, spletni komentarji na strani 24ur.com pa so sekali v nebo. Po logiki "ni slabe, obstaja le dobra reklama" bi se morali vsega tega veseliti.
Ampak s športnega vidika je žal nedeljski dogodek kot takšen zagotovo poraz za šport. O tem ni dvoma. Res pa je, da se kaj takšnega ni zgodilo prvič. Podobnim incidentom smo žal že bili priče. Sedite za računalnik in vtipkajte imena nekdanjih velikih dirkačev in prvakov, kot so Spencer, Roberts, Lawson, Spaan, Prein, Capirossi, Harada, Gresini, Romboni, Casanova. Ne bodite presenečeni, če vam bo Google navrgel zanimive in zelo podobne zgodbe iz zgodovine, ki pa so danes že (skoraj) pozabljene. Šport v tem smislu na žalost pač ni vedno samo lep.
A po drugi strani z odločitvijo o Rossijevi kazni (pustimo v tem trenutku ob strani, ali je bila upravičena ali ne) so organizatorji dirk razreda moto GP vseeno dokazali, da kazen lahko doleti vsakogar. Tudi Valentina Rossija, in to tudi za ceno naslova prvaka. Svetih krav torej ni. In to vseeno vliva nekaj upanja, da je po športni plati moto GP še vedno iskreno dirkanje, ne glede na dejstvo, koliko denarja se obrača tam.
V teh dneh sem slišal tudi nekaj trapastih izjav, k sreči le posameznikov, da dirk razreda moto GP ne bodo gledali več. In se mi ni ljubilo prerekati z vsakim posebej. Pa sem vsakemu takšnemu le dejal: “Prav imaš. Tudi jaz jih ne bom.” In si mislil svoje. Kdor gleda moto GP le zaradi Marqueza in Rossija, si ne zasluži resne razprave. Šport spremljaš zaradi športa. In se z njim poistovetiš. Tako kot se tisti, ki navijajo za svoj nogometni klub, a vseeno spremljajo vse tekme. Tako kot so se minulo nedeljo številni ljubitelji teka pognali po ljubljanskih ulicah, čeprav je bilo vsakomur jasno, da ne bo tekel hitreje od zmagovalne skupine kenijskih tekačev.
Sam dirke spremljam zaradi motociklov. In dirkačev, ki jih občudujem pri fantastičnem obvladovanju motocikla, pri hitrostih tudi do 300 km/h in več. Dirke so moj šport in način življenja. Drugih športov skoraj ne spremljam. Da zaradi dveh neodgovornih petelinov, ki sta pokvarila nedeljsko dirko v Maleziji, ne bi več spremljal moto GP, mi ne pade na pamet. In enako bi razmišljal, tudi če dirke ne bi bile moje delo. Ker spoštujem tudi Pedroso, Doviziosa, Vinalesa, Crutchlowa in ostale. Moj svet so dirke, ne samo Rossi in Marquez. Zato v slogu zgornjega naslova, kot prepeva legendarna zasedba REM, ne verjamem, da se je v nedeljo zgodil konec sveta, kot ga poznamo. Mislim, da bo v Valencii na zadnji dirki sezone in potem prihodnje leto v Katarju le še bolj zanimivo. In to komaj čakam.
