Slovenija je po 35 letih, ko se je leta 1970 na SP v Ljubljani veselil legendarni Miro Cerar, le dočakala nov naslov svetovnega prvaka v športni gimnastiki. In to ne le enega! Za to, da je v znameniti Rod Laver Areni zadnji dan 38. prvenstva kar dvakrat odmevala Zdravljica, sta poskrbela najboljša telovadca zadnjih let Aljaž Pegan in Mitja Petkovšek. Tudi v Melbournu se nista izneverila tradiciji od leta 1998, da z vseh največjih tekmovanj, kjer se oba uvrstita v finale, domov prineseta vsaj eno kolajno. Na peti celini sta še pozlatila naslova svetovnih podprvakov iz Debrecena 2002 in tako spisala zgodovinski zmagi.

Zadnji dan SP 2005 na peti celini je le potrdil, da je gimnastika neusmiljen in trd šport. Prav nihče od branilcev zlate kolajne z zadnjega SP 2003 v Anaheimu namreč v Rod Laver Areni ni ubranil naslova prvaka. Pokazalo se je, da so lanske olimpijske igre v Atenah poskrbele za menjavo generacij in pošteno prevetrile gimnastične vrste, v vrhu so obstali le najboljši. Med njimi sta bila tudi oba slovenska "veterana", Pegan in Petkovšek, ki sta poskrbela, da je Slovenija prvenstvo končala celo kot najuspešnejša država moškega dela tekmovanja!

Brez težav lahko sklenemo, da je letošnje prvenstvo za Slovenijo daleč najuspešnejše po več kot 80 letih. Pegan je namreč le nekaj zatem, ko je naslov svetovnega prvaka na bradlji osvojil Petkovšek, na drogu pokazal svoje mojstrstvo in se - z zadnjim nastopom 38. SP sploh - povzpel povsem na vrh. Njegova ocena je bila hkrati tudi zadnja po starem gimnastičnem pravilniku, saj se po novem letu obetajo korenite spremembe. Kdo bi si mislil, da bo majhna Slovenija na seznamu odličij prehitela velike gimnastične velesile, kot so Japonska, Kitajska, Rusija, ZDA, Romunija . A vse le ni tako rožnato, kot se zdi na prvi pogled, saj v Sloveniji na obzorju še ni telovadca, ki bi se zvezdnikoma P & P - zaslužna sta za vse slovenske kolajne v zadnjem desetletju -, sploh lahko približal.

Petkovšek: Premagal sem vse tekmece, pa še sodnike!

Prvi junak "slovenskega večera" na 38. svetovnem prvenstvu v moški in ženski športni gimnastiki je postal Mitja Petkovšek, ki je zadnji dan SP na peti celini na bradlji osvojil naslov svetovnega prvaka. Pred nastopom je bil sicer skeptičen, ker je moral na orodje kot prvi med vsemi finalisti, in čeprav so se njegovi dvomi sprva potrdili, se je vse srečno izteklo. Sijajnemu letu, v katerem je osvojil tri zmage v svetovnem pokalu, zmago na sredozemskih igrah ter bron na evropskem prvenstvu, je dodal še največji uspeh: naslov svetovnega prvaka.

"Počutim se kot v sanjah. Še zdaj ne morem dobro verjeti, kaj se mi je posrečilo! Zdaj le še upam, da se ne bomo jutri vsi skupaj zbudili in bo treba spet na tekmo," je po nastopu navdušeno hitel razlagati 28-letni telovadec Narodnega doma, ki je priznal, da se je pred nastopom počutil kar dobro, obenem pa ga je bilo strah razočaranja, vendar se je vse izteklo kot v najlepših sanjah. "Lepo sem telovadil in ko sem pristal, sem v glavi takoj pomislil, da bi to lahko bila kolajna. Bil sem res zelo zadovoljen. Nekaj trenutkov pozneje pa je prišel pravi šok: ocena 9,7 točke. 'Kaj' mi je rojilo po glavi," je razlagal Ljubljančan, ki pa ni bil edini, ki ga je "nizka" ocena presenetila. Njegov trener Edi Kolar je ob objavi ocene na semaforju kar skočil kvišku in vzklikal: "Kaj je zdaj to?! To ni mogoče!" Petkovšek je namreč za prikazano pričakoval vsaj 9,75 točke, če že ne 9,8: "Takoj se je vame zajedel strah: kaj pa, če sploh ne bo dovolj za kolajno?"

Vnovič se je pokazalo, kako nehvaležna je lahko štartna številka 1, ko sodniki še hranijo ocene za telovadce, ki še čakajo na nastop. Vendar pa na koncu razloga za žalost ni bilo, nasprotno, saj je - tudi po napakah tekmecev - ocena 9,7 točke obveljala za najboljšo. "Tokrat pač nisem bil 'posvečen', da bi zmagal. Vse je bilo pripravljeno za olimpijskega prvaka Ukrajinca Valerija Gončarova, ki pa - hvala bogu - sestave ni naredil. Zdaj sem šele videl, kako je pomembno, da vajo narediš brez napak," se je oddahnil Petkovšek, ki je še drugič na velikih tekmovanjih - prvič lani na finalu svetovnega pokala dveh sezon v Birminghamu - ugnal tudi dvakratnega svetovnega prvaka Kitajca Li Xiaopenga: "Zmaga je le še toliko bolj prijetna. Vesel sem in upam, da bodo ti občutki čim dalj trajali. Dejstvo je, da sem tokrat zmagal povsem sam, brez sodnikov!"

Pegan: Za to sem treniral 25 let

Po več kot dveh desetletjih trdega dela, 23 zmagah v svetovnem pokalu, dveh naslovih evropskega prvaka (1994, 2004) in naslovu svetovnega podprvaka (2002) se je 31-letni telovadec ŠD Trnovo le povzpel na svetovni prestol. Velikokrat je bil že tako blizu, da je zmago skoraj lahko otipal, pravi, a se mu je nato vedno izmuznila iz rok. A tokrat ima pravljica srečen konec.

Med elitno osmerico sveta, kamor so se uvrstili telovadci osmih različnih držav, je gimnastičnemu veteranu Peganu v svojem četrtem finalu na SP sestava le uspela tako, kot si je želel. Čeprav si je finalni nastop zagotovil za las, kot osmi med kvalifikanti, saj je imel v Melbournu v začetku precej težav s privajanjem na "čuden" drog, je nato varovanec trenerja Jožeta Mešla pred finalom našel precej več razlogov za optimizem. Z orodjem sta se nekako "spoprijateljila", vendar ga nato drog na dan tekmovanja spet ni ubogal. "Na jutranjem treningu mi sploh nič ni šlo od rok, spustov nisem povezal niti na opoldanskem. Delal sem pravo 'štalo', zato sem skušal pred nastopom vse to odmisliti," je razlagal Pegan, ki ga čakanje na nastop - predstavil se je kot zadnji in tako sklenil letošnje SP - ni niti najmanj motilo, celo nasprotno: "Težje prenašam, če moram takoj na drog in nimam dovolj časa za pripravo. Zlahka sem čakal vse do zadnjega in ko sem videl, kakšne ocene 'padajo', sem vedel, da imam možnosti za kolajno. Prav tako mi je v glavi kljuvalo, da moram narediti popoln seskok, če se želim vmešati med najboljše, v podzavesti pa se najprej nisem mogel znebiti misli, kako slabo sem treniral."

Pegan pa je za drog poprijel tudi zatem, ko je vedel, da je Mitja Petkovšek pred njim že osvojil naslov prvaka: "Lagal bi, če bi rekel, da ni bil to še dodaten pritisk. Veselil sem se zanj, vendar se ti obenem v glavo prikradejo misli, da bo zdaj, tudi če bo kolajna, ob njegovem naslovu prvaka nekako zbledela." Vendar je bila njegova "bojazen" zaman, saj je sestavo opravil brez večjih napak in za nameček po trojni skrčeni salti tudi lepo pristal. Nekoliko počasi je šel le skozi zadnjo stojo pred seskokom. "Res je, ravno tam, kjer sem v kvalifikacijah zastal, da bi mi morda sodniki lahko tudi znižali izhodiščno oceno. Do tega je prišlo, ker sem se že pri elementu na eno roko komaj obdržal, da nisem 'zletel' z droga. Pred seskokom sem pomislil le, da moram za vsako ceno pristati," je nadaljeval Pegan, katerega težavic na drogu sodniki niti niso opazili. "Takoj ko sem pristal, sem si rekel, da bi tole lahko bilo za kolajno. Morda tudi zlato, vendar sem šele zatem, ko so sodniki objavili oceno, verjel, da sem končno le zmagal," je povsem mirno, a zadovoljno, razlagal Pegan, nato pa le priznal, da so se mu kotički oči ob Zdravljici napolnili s solzami: "Saj nisem iz kamna ... Navsezadnje sem za to garal dolgih 25 let in velikokrat sem bil že zelo blizu, nato pa ostal praznih rok. To je največ, kar se da osvojiti!"

In čeprav se je Ljubljančan leta 2003 po SP v Anaheimu, kjer mu je ponesrečen seskok odnesel uvrstitev v finale, že spogledoval s koncem kariere, je po izjemnem jesenskem nizu - v štirih tekmah tri zmage in eno drugo mesto -, ki ga je na peti celini le še kronal z uspehom kariere, prepričan, da bo še skušal mešati štrene v vrhu svetovne gimnastike. "Nov pravilnik je le še dodaten izziv! Moje gimnastično znanje je precej široko, saj sem preživel že nekaj menjav pravilnika in se kljub temu obdržal v vrhu." To je vesela novica za slovenski tabor, saj je bil zadnji slovenski svetovni prvak na drogu pred Peganovim uspehom namreč legendarni Leon Štukelj, ki je slavil na SP v Lyonu daljnega leta 1926.

Izidi:
- moški:
- bradlja:
1. Mitja Petkovšek (Slo) 9,700
2. Li Xiaopeng (Kit) 9,675
3. Yann Cucherat (Fra) 9,662
4. Valerij Gončarov (Ukr) 9,575
5. Manuel Carballo (Špa) 9,387
6. Vasileios Colakidis (Grč) 8,450
7. Jason Gatson (ZDA) 8,375
8. Tae Young Yang (Kor) 5,987

- drog:
1. Aljaž Pegan (Slo) 9,662
2. Yann Cucherat (Fra) 9,650
3. Valerij Gončarov (Ukr) 9,637
4. Fabian Hambuechen (Nem) 9,625
5. Vlasios Maras (Grč) 9,562
6. Qin Xiao (Kit) 9,362
7. Damian Istria (Avs) 8,737
8. Hirojuki Tomita (Jap) 8,475