Mijatović o prekinitvi športnih dejavnosti: Pretiran in nepotreben ukrep

"Odigrali smo 20 krogov prvenstva, moramo jih še šest. Prestavitev terminov za nas ne predstavlja velikega problema. Sicer čakamo na morebitno spremembo ukrepa v zadnjem trenutku in nadaljevanje tekmovanj, zato tekem dokončno še nismo odpovedali, a se na to pripravljamo," odkrito pravi sekretar Rokometne zveze Slovenije Goran Cvijić, ki pa opozarja, da bo klube bolj prizadela prekinitev vadbe, saj gre za dolgoročni proces.

Kar 11-dnevna individualna vadba bo za večino klubov pomenila težko vračanje k tekmovanju. Za nameček pa klubom grozi tudi neenakost glede pogojev v boju za državni naslov. Rokometaši Gorenja ter Celja Pivovarne Laško še vedno tekmujejo v evropskih tekmovanjih, zaradi nemotenega dela pa bodo v prvi polovici aprila v prednosti pred domačimi tekmeci, ki se bodo na parket vrnili neuigrani.

Prekinitev tekmovanj, predvsem pa treninga je Cvijić orisal tudi z druge perspektive. "V klubih že od oktobra izvajamo testiranje na novi koronavirus in z vso odgovornostjo lahko trdim, da smo uspešni pri preprečevanju prenosa okužb. Izdelali smo protokole, ki očitno delujejo, saj imamo tudi klube, v katerih okužb doslej sploh ni bilo, in tudi s tega vidika bi lahko zagotovili vsaj nemoteno vadbo."

KZS že javno odpovedal tekme
Med temeljnimi težavami v številnih ligah bo ob nadaljevanju prvenstva konkurenčnost med ekipami, saj bodo najboljši dobili dodatno prednost. To velja tudi za hokej na ledu. Medtem ko bodo hokejisti Sij Acroni Jesenic in SŽ Olimpije nadaljevali treninge in tekme v alpski ligi, bo domača konkurenca kar 11 dni ostala brez ledu in v elementu drsanja se bo razkorak med najboljšima kluboma v državi in ostalimi še dodatno povečal.

Kot prvi so danes javno vsa tekmovanja med 1. in 12. aprilom odpovedali pri Košarkarski zvezi. Aktivni tako ostajajo košarkarji Cedevite Olimpije in Krke v ligi Aba. V njej tukaj grozi, da bodo Rogaška, Šenčur, Helios in Terme Olimia izgubili  uigranost v primerjavi z Ljubljančani in Novomeščani, ki bodo nadaljevali nastope in predvsem treninge.

Še največje težave se pojavljajo v odbojki, saj bi morali v skladu z mednarodnimi pravilniki domača tekmovanja odigrati do 18. aprila. Nato je čas rezerviran za reprezentance, težave pa bi se pojavile vsaj pri tujih odbojkarjih, ki imajo pravico do nastopa za svoje izbrane vrste. A tudi Slovenija ima enake težave, saj žensko vrsto prve reprezentančne akcije čakajo že v začetku maja.

"Prizadevamo si, da bi odigrali prvenstva, a termine še usklajujemo. Dogovarjamo se tudi o igranju tekem za tretje mesto v sredo, da se vsaj ta del zaključi. Z moškim finalom bodo težave. Če ekipe ne bodo vadile do 11. aprila, tekme pred 14. aprilom ne more biti, saj potrebujejo vsaj nekaj treninga. Pripravljenih imamo več scenarijev, tudi predčasen konec, s čimer bi obveljali rezultati iz rednega dela, kar bi bilo tik pred končno odločitvijo zelo neprijetno," je povedal generalni sekretar zveze Gregor Humerca.

Brez osnovnih pogojev za vadbo ostajajo tudi vaterpolisti, ki bi morali začeti drugi del prvenstva. A ekipe iz Kopra, Kranja, Kamnika in Ljubljane bodo ostale na suhem. "Nikakor nismo v terminski stiski. Naša težava je voda. Ta je zelo specifična in igralci bodo v 11 dneh brez vode veliko izgubili. Težko opišem, kaj se je zgodilo ob jesenskem zaprtju, a to po tako dolgem premoru niso bili več igralci na enaki ravni. Zdaj nam pred najpomembnejšimi tekmami grozi, da se bo to ponovilo," pravi Tadej Peranović iz kranjskega Triglava, pred leti eden najboljših slovenskih igralcev.

Mijatović: Gre za pretiran in nepotreben ukrep
Predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović je ob robu kvalifikacijske tekme za SP 2022 na Cipru novinarjem potrdil, da je ukrep zvezo močno presenetil, saj se po njegovi oceni število okužb med športniki zmanjšuje oz. jih ni, zato so zveze v ponedeljek na vlado naslovile poziv, naj bodo dovoljena tekmovanja in treningi ekipam, ki tekmujejo na najvišji ravni nacionalnega prvenstva. "Gre za ljudi, ki živijo od športa. Sam menim, da je ta ukrep pretiran in nepotreben."

Mijatović k temu dodaja, da nogometna prvenstva potekajo v vseh evropskih državah, izjema sta Malta, kjer profesionalne lige ni, in Norveška, kjer se tekmovanje še ni začelo. "In tudi mi moramo nadaljevati, če želimo ohraniti konkurenčnost mladih in tudi vrhunskih nogometašev – seveda ob upoštevanju vseh protokolov za preprečitev širjenja okužb." Mijatović izpostavlja, da lahko tovrstno zaprtje močno vpliva na konkurenčnost slovenskih klubov v evropskih tekmovanjih, od katerih so odvisni.

In ključno je vprašanje, ki si ga zastavljajo na vseh zvezah: do kdaj bo zaprtje trajalo? Medtem ko šport lahko prenese desetdnevno zaprtje, se zveze in klubi bojijo, da bi se to obdobje lahko podaljšalo, kar bi jih privedlo tako v časovno stisko kot tudi v velike težave pri pripravi ekip za nadaljevanje.

"Vsaka zaustavitev aktivnosti pomeni prestavljanje tekmovanja v čas, ko se začenjajo druga tekmovanja in naslednje sezone. Časa je zelo malo oz. ga ni. Apeliram na zdrav razum odločevalcev, da spremenijo ukrepe," še dodaja Mijatović. Ta izpostavlja, da lahko podaljšanje ustavitve aktivnosti privede do težav s tekmovalnimi koledarji in konkurenčnostjo klubov. "Za zdaj pa je to ugibanje in to bomo ocenjevali, ko bomo imeli relevantne informacije."