Avtorica prispevka: Brigita Potočnik
"Jaz osebno moram povedati in tudi za moje kolege, mi ne želimo vstopati v Jankovičeve čevlje, mi želimo vstopati v svojih čevljih." To so bile ene prvih besed Marjana Sedeja kot novega predsednika Rokometne zveze Slovenije. Človeka, ki se je s presenetljivo lahkoto zavihtel na sam prestol Rokometne zveze. In to kot popoln neznanec v rokometu, a z dobro popotnico: prihaja iz vodstva Mercatorja in na svoji strani ima tudi Mercatorjevega prvega moža Zorana Jankoviča, sedaj bivšega predsednika RZS.
"Predsednik take zveze mora imeti dve osnovni kvaliteti: mora imeti rad šport, rokomet, in mora biti sposoben zagotoviti določena finančna sredstva. In Marjan je po tej plati sigurno pravi," pravi Jankovič.
Za 47-letnega Vrhničana - poleg tega, da je član uprave v Mercatorju, je tudi predavatelj kadrovskega managementa na kranjski Fakulteti za organizacijske vede - je rokomet velik izziv. Če odmislimo grenak priokus, ki so ga pustile olimpijske igre, se ga loteva v času njegovih velikih uspehov, spomnimo se kolajne na evropskem prvenstvu. Čeprav se ne more ravno pohvaliti z izkušnjami funkcionarja v športu, pred leti je bil le sekretar vrhniškega košarkarskega kluba, nekateri ne dvomijo o njegovem uspehu.
Leopold Kalin, generalni sekretar RZS, pravi o njem, da je izredno izkušen manager, zadeve premisli in pretehta, kar je še posebej pri njegovem delu pomembno.
Sedej na sami rokometni sceni ne računa na težave, če bo tudi nadaljevanje takšno kot začetek - ki je bil res gladek. Oba njegova tekmeca za mesto predsednika sta se namreč tekmi za ta položaj odpovedala, še preden se je začela, med njima tudi bivši vrhunski rokometni reprezentant Tomaž Jeršič.
"V tem trenutku se mi zdi Sedej optimalnejša kombinacija iz dveh razlogov: je lociran v Ljubljani, kar je dosti lažje, potrebno je biti prisoten pri vodenju takšne organizacije, pa tudi na gospodarskem področju je v Sloveniji sigurno bolj prepoznaven kot jaz, kar pa je zelo pomembno pri vodenju Rokometne zveze Slovenije," pravi Jeršič. Jeršič ob tem zanika, da je dobil mesto podpredsednika RZS pozneje kot nagrado.
Sicer pa Sedej tudi sam zase pravi, da naj ne bi imel kakšnih velikih sovražnikov. "Včasih me malo manj ljubijo študentje, ki padejo pri meni na izpitu na fakulteti, morda je včasih kdo malo bolj zadovoljen z mano pri kakšnih komercialnih pogajanjih med dobaviteljem in Mercatorjem," meni o sebi.
So pa taki, ki kljub Sedejevim samozavestnim izjavam o Jankovičevih čevljih, dvomijo o njegovi avtonomnosti. Po njihovem mnenju naj bi Jankovič, ki je krojil zgodbo o uspehu slovenskega rokometa kar osem let, kot častni predsednik oziroma v Mercatorju nadrejeni, še naprej vodil zvezo, le da iz ozadja. Jankoviču se zdi to pretirano in celo neumno.
Sedeju se to zdijo neumnosti, kot tudi namigovanja, da bi se mu morda po volitvah oziroma v primeru uspeha desnice, uspelo zavihteti tudi v sam vrh Mercatorja. Nekateri namreč menijo, da ustreza obema političnima opcijama.
Če se vrnemo k rokometu - Sedej ve, da ga čaka, sodeč po sedanjih rokometnih uspehih - težka naloga. A vse težave premaguje z realnim optimizmom, kot sam pravi, pa tudi s smehom. "Če se človek šali, tudi ko naredi neumnost, se vedno lahko opraviči s tem, da se je samo šalil," pojasnjuje.
Bo tako tudi v rokometu oziroma, kako resno jemlje obljubo, da bo v času njegovega predsedovanja rokomet ohranil vlogo športa številka ena pri nas in da bo pripeljal k nam velika tekmovanja? Zagotovo bodo to še najbolje razkrile njegove prihodnje poteze.
