Košarkarji Litve so tretjič v 68-letni zgodovini prvenstev Stare celine postali evropski prvaki. Prva dva naslova datirata pred drugo svetovno vojno, prvi v leto 1937, ko so v finalu v Rigi premagali Italijo, drugi pa dve leti kasneje, ko so bili na domačem parketu v Kaunasu boljši od Latvije. Zagotovo pa je to največji uspeh litovskih košarkarjev v novejši zgodovini, ki presega bronaste medalje z olimpijskih iger v Barceloni (1992), Atlanti (1996) in Sydneyju (2000). Na drugi strani so Španci že petič na EP ostali korak prekratki in tako postali ekipa z največja srebra na EP, a brez naslova.
Po koncu 33. EP so znani evropski udeleženci olimpijskih iger 2004 v Atenah. To so Litva, Španija, Italija, Grčija kot gostiteljica ter Srbija in Črna gora kot svetovni prvak iz Indianapolisa. Tem petim ekipam ne bo treba nastopiti v kvalifikacijah za naslednje EP 2005 v Beogradu, Vršcu, Podgorici in Novem sadu.
Uvodnih petnajst minut je bilo izenačenih in nobena ekipa si ni priigrala več kot tri ali štiri točke prednosti. Razmere pa so se drastično spremenile, ko se je v igro vrnil po mnenju mnogih najboljši posameznik prvenstva Šarunas Jasikevičius. Njegova prva trojka je pomenila prvo občutno razliko (29:23), žoge "z očmi" (devet ob koncu tekme), namenjene soigralcem, pa so povišale prednost Litve na 40:31 ob polčasu.
Nadaljevanje je pokazalo, da so se Španci upravičeno bali finalne tekme z Litvo, ki ima od vseh šestnajstih ekip na EP najbolj kompletno ekipo, v kateri lahko uspešno igra vseh dvanajst košarkarjev. Prav raznolikost v napadu, ob tem pa še agresivna obramba, ki ni pustila dihati najboljšemu igralcu Španije Pauju Gasolu, je pokopala vse njihove možnosti za zlato. Litva je v 23. minuti pobegnila na 47:33, prednost povišala na 62:48 ob koncu tretje četrtine in razrešile vse dvome o zmagovalcu sedem minut pred koncem, ko je bila razlika že 20 točk (68:48).
Novi evropski prvaki so uspeh proslavili s skoraj 2000 navijači, ki so s trajekti in letali prišli iz Litve, medalje pa so jim podelili švedski princ Carl Philip, predsednik evropskega dela FIBA George Vasilakopolos ter predsednik švedske košarkarske zveze Niklas Nordstroem.
Italijani s tretjim mestom do OI
Italijanska košarkarska reprezentanca je z 69:67 (24:13, 39:27, 53:47) premagala Francoze in si priborila nastop na olimpijskem turnirju prihodnje leto v Atenah.
Tekma za tretje mesto je imela na tem prvenstvu velik pomen, saj je zmagovalcu poleg medalje prinesla še sodelovanje na olimpijskih igrah 2004 v Atenah. Po zmagi Italije je tako že jasno, da bodo barve Evrope tam zastopali Azzuri, oba finalista evropskega prvenstva, torej Litva in Španija, gostiteljica Grčija ter Srbija in Črna gora kot svetovni prvak iz Indianapolisa.
Prvi polčas je bil v znamenju Italije, ki je po zaostanku 5:12 naredila delni izid 14:0 in prevzela nadzor na rezultatom. Francozi, ki so v predtekmovanju v Luleju premagali istega tekmeca s 33 točkami razlike, kar je druga najvišja zmaga na prvenstvu za izidom med Španijo in Švedsko (99:52), so bili proti agresivni conski obrambi brez možnosti za preobrat, saj so trojke v prvem polčasu metali 0:11 in iz igre zbrali komaj 25-odstotni met (8:32).
Nadaljevanje ni bistveno spremenilo podobe na parketu; Azzuri, ki so v uvodnem krogu prvenstva izgubili s Slovenijo za deset točk, so še naprej narekovali ritem igre in držali prednost v svojih rokah, Francozi pa so skušali z agresivno obrambo po celem igrišču prisiliti tekmeca k napakam. Te so se pojavile šele v zadnjem delu, ko je svoje odigrala tudi psihološka priprava ter kopica čudnih sodniških odločitev španskega delilca pravice Betancorja. Niso sicer vplivale na končni rezultat, zagotovo pa so pri obojih pustile grenak priokus, saj jih je bilo toliko, da sta trenerja skoraj več komunicirala s sodnikoma kot svojimi igralci. V splošni zmedi so jo bolje odnesli Italijani, ki so uspeli zadržati mirne živce in čeprav so Francozi manj kot tri minute pred koncem izenačili na 62 in nato povedli s 64:63, znova prešli v ospredje. Tu so ostali do konca, četudi so imeli Francozi (Tony Parker) v zadnjem napadu priložnost za podaljšek ali zmago, in se zasluženo "kot otroci" veselili uvrstitve na OI. Poleg tega pa so se izognili še kvalifikacijam za naslednje evropsko prvenstvo v Srbiji in Črni gori, kamor neposredno potujejo evropski udeleženci iger v Grčiji.
Grki uspešnejši od Srbije in Črne gore
Košarkarji Grčije so v tekmi za 5. mesto premagali Srbijo in Črno goro (SČG) z 72:64 (21:13, 37:25, 57:40). Reprezentanca SČG je od razpada nekdanje skupne države osvojila tri naslove prvaka Evrope in bila enkrat tretja, zato je bilo razumljivo, da njeni igralci, pa čeprav nihče razen Marka Jarića in Predraga Stojakovića, ki sta zaradi poškodb sedela na klopi, ni imel vidne vloge na prejšnjem prvenstvu, niso našli pravega motiva v tekmi, ki ni odločala o ničemer. Malce drugače so na to gledali grški košarkarji, ki so na zadnjih dveh prvenstvih povsem odpovedali (16. in 9.), zato so morali že zaradi bližajočih olimpijskih iger v Atenah prihodnje leto zapustiti čim boljši vtis.
Točno tako so eni in drugi pristopili k dvoboju. Aktualni evropski in svetovni prvaki so delovali povsem brez volje in dali jasno vedeti, da jim je tekma odveč, Grki pa so pritisnili na plin le toliko, da so se odlepili na varno razdaljo in da bodo lahko zapisali v anale, da so na prvenstvu izgubili le eno tekmo (četrtfinale proti Italiji) in med drugimi premagali Hrvaško, Turčijo ter branilce naslova.
Tekma je bila odločena kmalu na začetku drugega polčasa, ko Srbi in Črnogorci skoraj pet minut niso dosegli koša, tako da so Grki pobegnili na 44:25. Prednost preko desetih točk so ohranili vse do zadnje sekunde, ko je Gurović skoraj s polovice igrišča zadel trojko za minus osem.
