Doslej sta se v zgodovini Lige prvakov zgolj dve moštvi uspeli zavihteti na evropski prestol, ko je bila finalna tekma odigrana na njihovem domačem stadionu. To je kot prvemu uspelo madridskemu Realu, ki je leta 1957 z 2:0 na Santiagu Bernabeu ugnal italijansko Fiorentino. Vodstvo 'belega baleta' je sicer za to priložnost porabilo približno (preračunano v današnjo valuto) 110 tisoč evrov za moderniziranje stadiona, ob tem pa so ga opremili tudi z najmodernejšo razsvetljavo. A to ni prepričalo vodstva Fiorentine, ki je vztrajalo, da se tekma odigra podnevi.
Kot naslednji in hkrati zadnji je najprestižnejši evropski nogometni naslov pred domačimi gledalci osvojil milanski Inter. Črno-modri so bili uspešni pod vodstvom legendarnega Helenia Hererre, ki je kot prvi za dva osrednja branilca postavil še prostega branilca (t. i. libera) in tako se je rodil catenaccio. V finale se je v sezoni, ko je njihov domači stadion gostil finale, uspela uvrstiti tudi Roma, leta 1984, a so takrat bili Rimljani neuspešni. 'Sinove volkulje' je ob streljanju enajstmetrovk ob živce spravljal vratar Liverpoola Bruce Grobbelaar, ki je z zvijanjem in zbadanjem bistveno pripomogel, da sta Bruno Conti in Francesco Graziani streljala mimo gola.
Da ponovi uspeha Reala in Interja ter obenem postane tudi prvi klub, ki bi Ligo prvakov osvojil pred domačimi gledalci, bo imel 19. maja priložnost münchenski Bayern. Bavarcem bodo kot zadnji na poti do slave stali nogometaši Chelseaja, ki pod vodstvom Roberta di Mattea igrajo kot prerojeni.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.