Tokio 2020 in Euro 2020, a sta bili na sporedu šele letos poleti, sta poskrbeli za največ odmevnosti. Tokio je bil tako ali tako zgodba zase, saj se je nekaj časa zdelo, da iger sploh ne bo. Javno mnenje na Japonskem je bilo nekaj mesecev pred igrami izrazito nenaklonjeno izvedbi, do katere je potem vendarle prišlo.
Igre v Tokiu bodo šle v zgodovino kot verjetno najbolj posebne. Toliko omejitev in pravil ni bilo še nikoli, prazne tribune niso izžarevale prav veliko olimpijskega duha, protokoli, aplikacije in omejitve gibanja so požrli ogromno živcev. Poleg številnih športnih dosežkov pa so jih zaznamovali tudi nekateri drugi dogodki, kot je psihični zlom ameriške telovadke Simone Biles ali pa športno-politična drama Belorusinje Kristine Timanovske.
Viden je bil tudi delež slovenskih športnikov. Majhna odprava se je vrnila bogato obložena z medaljami, glede na število prebivalcev je razmerje osvojenih medalj Slovenijo potisnilo na sedmo mesto na svetu.
Nogometnih zgodb je bilo v letu 2021 veliko. Osrednja je bila tista na reprezentančni ravni. Težko pričakovano evropsko prvenstvo v novem formatu, na katerem so tekme razporedili po 12 prizoriščih, je prineslo veliki finalni obračun na Wembleyju. Na koncu so se 12. julija veselili Italijani, ki so po enajstmetrovkah premagali gostitelje Angleže. Za slednje je bilo to prvenstvo novo razočaranje, že od leta 1966 zaman skušajo priti do kakšne lovorike, Italija pa je kljub bogati nogometni zgodovini prišla šele do drugega naslova na evropskih prvenstvih po davnem letu 1968.
Na drugem koncu sveta so se na svojem najpomembnejšem tekmovanju veselili Argentinci. Copa America je po finalu v Riu de Janeiru prinesla veselje Argentini po zmagi proti večnim tekmecem Brazilcem, kar je bil za to ekipo prvi naslov na velikih tekmovanjih po 28 letih, za njenega izstopajočega zvezdnika Lionela Messija pa sploh prvi reprezentančni v karieri. Messi pa je bil v glavni vlogi še v zgodbi o največjem prestopu leta: avgusta je končal 21 let dolgo sodelovanje z Barcelono ter se preselil v Pariz. Konec leta pa je dobil tudi prestižno Zlato žogo.
Klasika nogometnih zelenic so seveda tudi klubska tekmovanja: v letu 2021 je krona v Evropi pripadla londonskemu Chelseaju, ki je v Ligi prvakov v finalu premagal Manchester City. "Drugoligaško" Uefino tekmovanje, Ligo Evropa, je dobil španski Villarreal. Klubsko svetovno prvenstvo pa je pripadlo nemškemu Bayernu. V Južni Ameriki je lovoriko v pokalu Libertadores osvojil brazilski Palmeiras.
Odmevala pa je še ena zgodba. Aprila je skupina bogatih in močnih evropskih klubov zasnovala novo tekmovanje, Superligo, ki bi v zaprtem sistemu po zgledu severnoameriških lig zavrtela še več denarja. A so naleteli na še močnejšega in odločnejšega nasprotnika: krovna zveza Uefa in njen predsednik Aleksander Čeferin sta izvedla bliskovito akcijo, po kateri so se uporniki po nekaj dneh poraženi umaknili, javno mnenje pa je bilo močno na strani Uefe. Vsaj do nadaljnjega bo tako Liga prvakov še vedno biser evropskega nogometa, Uefa pa bo sredstva delila vsem, ne le najbolj bogatim.
Seveda pa pri pregledu najpomembnejših športnih dogodkov leta ni mogoče prezreti dogajanja na dveh in štirih kolesih z motornim dodatkom. V motociklističnem motoGP je letos smetano pobral Fabio Quartararo, dokončno pa je v dirkaški pokoj odpeljal legendarni "doktor" Valentino Rossi. V formuli 1 pa so ljubitelji tega športa po dolgih letih prevlade Mercedesa dobili pravo dramo. Med Lewisom Hamiltonom in Maxom Verstappnom je pokalo in se iskrilo vso sezono, na koncu je mladost premagala izkušnje in Nizozemec je decembra v zadnjem krogu zadnje dirke dobil svoj prvi naslov prvaka.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.