Čudno se mu je bilo vrniti, a ne bi ga motilo, če bi v Ljubljani ostal dlje časa

"Dal bom vse, kar bom lahko. Boril se bom in poskušal pomagati ekipi, kolikor se bo dalo. Ekipa je sestavljena, zato se bom skušal čim prej vključiti. Mislim, da se moramo uvrstiti med štiri najboljše v ligi ABA in med osem najboljših v Euroucupu," je odločno obljubil povratnik v slovensko klubsko košarko. 

Cilji Cedevite Olimpije se z njegovim prihodom niso pretirano spremenili, je pa prihod enega najbolj prepoznavnih domačih košarkarjev zagotovo povečal apetite javnosti, česar se Zoran Dragić dobro zaveda: "Olimpija je imela dobro ekipo, še preden sem prišel. Podpisali so z Yogijem Ferrellom, tukaj so Jaka Blažič, Edo Murić, Jacob Pullen ... Že prej so imeli dobro ekipo, a so si privoščili nekaj 'kiksov', ki si jih ne bi smeli. Sedaj pa so pričakovanja še večja, ker imamo daljšo rotacijo. Ostati moramo v stiku z najboljšimi v ligi ABA."

Čudno mu je bilo, ko je stožiški parket izkusil v klubskih barvah

"Če sem iskren, se mi je bilo na začetku malo čudno vrniti v Slovenijo po desetih letih. Čudno mi je bilo, ko sem prišel v dvorano. Vsakič, ko sem prišel sem, sem bil z reprezentanco. A sem se hitro navadil. Potreboval sem tri, štiri dni. Vsekakor je velik motiv igrati pred domačimi navijači. Že v sredo nas čaka zelo pomembna tekma in upam, da jo bomo kronali z zmago," je optimističen Dragić. "Vsekakor je malo treme, ampak ko stopiš na parket, treme ni več. Bo pa malo čudno, ker se še vedno moram uigrati. Tukaj sem le sedem, osem dni. Skušal se bom čim prej uigrati, da bom lahko pomagal ekipi," je dodal 32-letni slovenski reprezentant, ki bo v Stožicah debitiral na obračunu evropskega pokala proti Gran Canarii. 

Kot še pravi, so mu pri privajanju na novo okolje v veliko pomoč košarkarji, ki jih dobro pozna iz reprezentance. Vsaj deloma so bile sreča v nesreči tudi covidne težave v taboru zmajev, zaradi katerih Cedevita Olimpija v zadnjem tednu ni igrala. Tako je imel nekaj več časa za spoznavanje soigralcev, čeprav so nekateri zaradi karantene vadili ločeno. "Nismo bili kompletni, a zdaj je vse v najlepšem redu in je veliko lažje," pravi mlajši od bratov Dragić.

'Nisem želel sedeti in biti samo številka'

Z ambicioznim projektom Cedevite Olimpije so ga povezovali že poleti, a takrat ni bilo pravega stika, je na ponedeljkovi novinarski konferenci razkril Dragić, ki je tedaj čakal predvsem na ponudbo iz Evrolige. Dočakal jo je s strani litovskega Žalgirisa, ki ga vodi Jure Zdovc. Pogodbo je podpisal konec oktobra, a že dva meseca kasneje je Kaunas nezadovoljen zapustil.

"Problem je bil, da ni bilo iskrenosti. Če si te nekdo želi in ti ponudi pogodbo, ti bo dal priložnost. Meni pa je niso dali. Ne vem, zakaj. Dojel sem, da mi ne zaupajo, in noben igralec ne more igrati za trenerja, ki mu ne zaupa. Začel sem normalno, bil sem v vzponu, a na koncu se je zgodilo, da nisem bil v 'sistemu'. Zato sem reagiral. Nisem želel sedeti in biti samo številka," je o grenki litovski izkušnji povedal eden od nosilcev slovenske reprezentance na lanskih olimpijskih igrah. 

V Ljubljani za več let? 'Zakaj pa ne'

Tako se mu je zopet odprla možnost prihoda v Ljubljano, s čimer se mu je uresničila želja iz najstniških let. "Spomnim se, ko sem gledal tekme v Tivoliju. Takrat je tam igral tudi moj brat (Goran Dragić, op. a.), igrala se je Evroliga. Imel sem ponudbo Olimpije, ko je bil trener Jure Zdovc, a sem se odločil, da grem v Krko, kar je bila za mladega igralca takrat bolj smiselna odločitev. V Olimpiji je bilo več starejših in ne vem, koliko bi se takrat naigral. Potem pa je kariera šla, kamor je šla. Nisem razmišljal o vrnitvi domov."

Dragić ima pogodbo sicer sklenjeno le do konca aktualne sezone, a je bil z odgovorom na vprašanje, ali se v Cedeviti Olimpiji vidi tudi dlje časa, jasen: "Zakaj pa ne. Podpisali smo do konca sezone, a vsekakor bi lahko ostal v Ljubljani še nekaj let, če se bomo tako dogovorili. Bomo videli po sezoni."