Je sedmo mesto na svetovnem prvenstvu res neuspeh?

In pomisliti, s kakšno zasedbo je Slovenija igrala na tem svetovnem prvenstvu. Luka Dončić je trenutno eden najboljših košarkarjev na svetu. A da en igralec še ne zagotavlja rezultata, smo se lahko prepričali večkrat, tudi na lanskem EuroBasketu, ko ne Nikola Jokić Srbije in ne Giannis Antetokounmpo Grčije nista uspela popeljati do kolajne.

Slovenska reprezentanca je še pred svetovnim prvenstvom ostala brez Eda Murića, sledil je še večji udarec, ko se je poškodoval Vlatko Čančar. Za ekipo, ki ji že tako primanjkuje višine, se je to zdela nenadomestljiva izguba. Na drugi tekmi z Gruzijo je nato ostala še brez Jake Blažiča, ko je vsem zastal dih ob padcu Shengeile na njegov hrbet. Luka Dončić je igral načet, da ga še vedno muči stegenska mišica, je tiho izustil novinarjem, ne v iskanju opravičila, temveč samo kot odgovor na zastavljeno vprašanje.

Pa kljub temu je Slovenija prišla do četrtfinala. Nekateri bodo znova rekli, pa saj je od resnih reprezentanc na poti med najboljših osem na svetu premagala samo Avstralijo. Ja, res je, ampak ta Avstralija je sodila med glavne favorite za kolajne, po igralski kakovosti pa zagotovo prekaša našo reprezentanco.

Nato je prišla Kanada. Upanje je gorelo, zahteve in pričakovanja slovenske javnosti so bila, tako kot vedno, visoka. Vendarle morda neupravičeno visoka? Če bi slovenska izbrana vrsta prikazala takšno predstavo kot proti Avstraliji in če bi sodniški kriterij bil izenačen, bi se morda res danes Slovenci borili za kolajne. A se ni zgodil popoln dan, zgodila se je realnost.

Ob sodniškem kriteriju bo marsikdo zastrigel z ušesi. Besede Luke Dončića na novinarski konferenci po porazu s Kanado so dvignile veliko prahu, češ da sodniki namenoma niso sodili osebnih napak nad njim. Kapetan slovenske reprezentance veliko komunicira z delilci pravice, se pritožuje - tega se zaveda tudi trenerski štab. Igralci sami priznavajo, da jim ob tem popušča koncentracija v igri. Dejstvo pa je, da zaradi spora med Mednarodno košarkarsko zveze in Evroligo na Fibinih prvenstvih že nekaj časa ne sodijo najboljši sodniki. In da se dogaja veliko napak, ne vedno zato, ker bi namenoma to želeli početi, temveč grešijo delajo napake. Saj so tudi oni le ljudje.

A tudi Luka Dončić je le človek, zelo čustven, ki reagira preburno, ko misli, da se mu godi krivica. In ki se tega, ko se glava po tekmi ohladi, tudi zaveda. Luka Dončić je le človek? No, ne na Filipinih. Tukaj je Luka božanstvo. Filipinci ga obožujejo, tekme slovenske reprezentance so bile edine razprodane na svetovnem prvenstvu, ob vsakem njegovem stiku z žogo odmevajo kriki navdušenja. Dovolj je že, da ga gledalci v dvorani zagledajo samo na velikem zaslonu nad parketom, takoj sledijo ovacije.  

Ampak vrnimo se na začetek, k sedmemu mestu. In pomislimo, katerim reprezentancam se sploh ni uspelo uvrstiti v izločilne boje.  Reprezentancam, ki imajo veliko daljšo klop kot Slovenija, veliko bolj kakovostne igralce kot Slovenija. Vedno si je treba postavljati visoke cilje, ampak hkrati je treba biti tudi realen. Država, ki ima le 2 milijona prebivalcev, torej 7-krat manj kot zgolj Manila, ki gosti zaključni del svetovnega prvenstva, pač kakovostnih košarkarjev nima na pretek. In zlate medalje ne bodo deževale z neba.

Tako kot dežujejo kritike na račun selektorja Aleksandra Sekulića, za katerega je prav danes predsednik KZS, Matej Erjavec, dejal, da je prva izbira za glavnega stratega slovenske izbrane vrste tudi v prihodnje. 

Igralci ga, tako se zdi nam opazovalcem, podpirajo. Kaj je do zdaj naredil? Slovensko izbrano vrsto je popeljal na zgodovinske olimpijske igre, na katerih je imela kolajno skorajda že okoli vratu, en sam napad je bil usoden. Četrto mesto na olimpijskih igrah. Sledil je lanski EuroBasket, odprta pot do finala, smo rekli. Pa se je zgodila Poljska. Če bi 10-krat igrali z njimi, bi 10-krat zmagali, so porazu dejali v slovenski izbrani vrsti. Ampak ni bilo 10 tekem, bila je le ena sama. Šok. Razočaranje. Neuspeh. 

Če bi takrat sledila menjava selektorja, bi bila to povsem razumna in pričakovana odločitev. Pa se ni to ni zgodilo. Aleksander Sekulić je ostal selektor in letos, kljub vsem težavam s poškodbami, svojo ekipo popeljal v četrtfinale svetovnega prvenstva. Tja, kjer ni bilo Španije,  Francije, Avstralije, Brazilije, Grčije... Slovenija je sedma na svetu. Izenačena najboljša uvrstitev. Z vstopnico za olimpijske kvalifikacije. In upanjem, da se nekoč ponovi slovenska košarkarska pravljica.