Nika Barič: V Rusiji nihče ni zganjal panike!

Med dobrimi 400 tisoč prebivalci ruskega mesta Kursk je bila zadnje leto tudi članica tamkajšnjega ženskega košarkarskega kluba Dinama Nika Barič. 27-letna Trboveljčanka, ki ji je po končanem tekmovalnem letu potekla pogodba, a kot priznava: "Na mizi imam novo. Nisem je še podpisala. Čakam, kako se bodo stvari razpletle zaradi koronavirusa, kaj bo to pomenilo v ekonomskem smislu." Sezono je s soigralkami končala na 2. mestu lestvice, čeprav niso odigrali prvenstva do konca. Najprej so namreč igrali redni del, začela se je že končnica, zaradi premajhnega števila odigranih tekem pa so odgovorni sklenili, da zaradi trenutnih razmer nekoliko spremenijo sistem končnice. Najboljših pet ekip bi moralo odigrati po sistemu 'vsak z vsakim' doma in v gosteh, na podlagi rezultatov pa bi nato zaključili prvenstvo. A se je končalo predčasno, Dinamo je osvojil naslov ruskega podprvaka, kar pomeni igranje v evroligaški druščini tudi v prihodnji sezoni.

"Škoda, da so se stvari tako odvijale, nismo odigrali prvenstva do konca, a v vsakem primeru je za mano še ena izjemno lepa ruska izkušnja," je za 24ur.com povedala najuspešnejša slovenska košarkarica, ki je v Rusiji vse od leta 2011. Iz vrst takratnega celjskega Athleta, danes ŽKK Cinkarne Celje, se je najprej na razmere v ruskem prvenstvu privajala pri Spartaku, sledila je selitev k najbogatejšemu ženskemu košarkarskemu klubu v Evropi, Ekaterinburgu, danes je pri podprvakinjah iz Kurska: "Po kakovosti gre za drugo najmočnejšo zasedbo med evropsko elito. V letošnji sezoni je imelo vodstvo nekaj smole pri izbiri kakovostnih Američank, potem smo igralke doživele še menjavo trenerja. Gre za klub, s katerim sem podpisala najbolj donosno pogodbo doslej!"

Igralke so danes po svojih domovih, športnica, ki so jo na naboru leta 2011 izbrali v ligi WNBA, se je vrnila v Trbovlje. Rudarski kraj, ki ga takšnega, kot je danes, ne pozna. Sploh po tem, ko zaradi koronavirusa v Rusiji nihče ni delal posebne drame. "Ko so v Rusiji izvedli 2000 testiranj in so bila vsa negativna, so stvari vzeli lahkomiselno. Kot da se tam ne more zgoditi nič. Drugače je bilo, ko si skušal iz Rusije leteti domov. Karto je bilo precej težko dobiti, videla sem, kako se zapirajo letališča v bližini Slovenije, v bližini mojega doma. Ujela sem zadnji vlak, pristala v Zagrebu in se srečno vrnila domov, kjer pa ni nič tako, kot je bilo ob mojem odhodu. Vse je zaprto. Smo pa kot družina skupaj, edino oče še dela, saj tovarna obratuje normalno. Vesela sem vsakega sprehoda s psom, počivam, imam prepotreben mir. V Trbovljah tako mirno še ni bilo," je dodala Baričeva, ki je že razmišljala o poletnih počitniških lokacijah. A tudi počitek, kot sama zatrjuje, bo prav prišel.

Potem pa priprave z bratom
Baričeva je bila med sezono vseskozi v stiku z mlajšim bratom Nejcem, članom KK Primorske, kjer so se soočali s številnimi težavami, a uspešno barko pripeljali v koprski pristan. Tudi s pokalno lovoriko, čeprav se je zdelo, da klub ne bo končal sezone, da bo prej ugasnil. "Nejc je imel ekstremno težko sezono. Sploh zaradi financ. Super je, ko sva skupaj doma, da ni sam v tej težki situaciji. Pred njegovo sklenitvijo dogovora s Koprčani je imel ponudbe iz Španije, Italije in Nemčije, agent je bil res aktiven, ko gre za iskanje njegovega kluba, ampak bili smo mnenja, da mora na kaljenje v ligo ABA, da bi bil pripravljen za tujino. Verjamem, da bo na ravni lige ABA vztrajal še kakšno sezono, morda dve, da bi bil potem pripravljen na odhod v tujino," dodaja Nika Barič, ki bo, takoj ko se razmere, povezane s koronavirusom umirijo, začela trenirati skupaj z bratom: "Potem pa upam, da bo počasi napočil trenutek za odhod na dopust. Želela bi si na kakšno daljše potovanje. Sicer pa želim ostati v formi, verjetno se bom, ko se bodo začele priprave Celjank, za krajši čas vrnila v klub, ki me je izstrelil v tujino. Da pod taktirko Damirja Grgića in njihove stroke začnem loviti raven, potrebno za nove košarkarske podvige."