Med tekmo v skupini B na olimpijskem košarkarskem turnirju v Tokiu proti Italiji je center Avstralije Aron Baynes moral nujno na stranišče. Kljub dobri igri na srečanju, saj je do tega trenutka v 14 minutah igre dosegel ravno toliko točk, se je Baynes odločil, da bo odmor med tretjo in četrto četrtino izkoristil za olajšanje na najbližjem stranišču. Do njega žal ni prišel. Ko se je zadnja četrtina začela, Baynesa ni bilo na klopi in člane strokovnega štaba je zaskrbelo. Eden od njih ga je poskušal iskal in našel v slačilnici na tleh, s krvavim dresom. Na rokah je imel dve ureznini.
Baynes se še danes ne spomni kaj se je pravzaprav zgodilo. Po prihodu reševalcev, ki so ga dvignili na nosila, se je Avstralec spomnil, da še vedno ni opravil male potrebe. Ko je poskušal ustati z nosil, je padel in vsi prisotni so hitro ugotovili, da center ne čuti nog. Sledil je odhod v bolnišnico v Tokiu in dolga, boleča rehabilitacija.
Kako se je to zgodilo?
Baynes, ki se je z rojaki v Tokio odpravil v želji, da osvojijo prvo košarkarsko olimpijsko medaljo v zgodovini Avstralije, je nerodno padel že nekaj dni pred dogodkom med tekmo proti Italiji. Med ogrevanjem pred drugim polčasom prve tekme v skupini proti Nigeriji, je Baynes poskušal zabiti žogo, vendar so njegove roke bile še vedno mokre zaradi dezinfekcijskega sredstva, s katerim je moral očistiti roke pred ogrevanjem. Poskušal se je zadržati na obroču, vendar mu to ni uspelo. Z glavo in hrbtom je pristal na parketu. V drugem polčasu tekme ni zaigral.
"Pravzaprav ne vemo, kaj se je zgodilo. Nevrologi, ne vedo, kaj natančno je bil vzrok padca. Čutil sem velike bolečine po tem padcu. Vse me je bolelo in potreboval sem protibolečinske tablete, da sem lahko igral (na tekmi proti Italiji)," je dejal Baynes. Še danes ne vedo, če je bil drugi padec posledica prvega. Njegovo stanje se je hitro slabšalo in odpeljali so ga v lokalno bolnišnico. "Najbolj osamljeno obdobje v mojem življenju sem doživel v tisti bolnišnici. V enem trenutku sem bil pri zavesti, v naslednjem spet ne. Razmišljal sem o svojem življenju in jokal," se težkih trenutkov spominja nekdanji igralec Olimpije.
Dolga pot domov
Po pregledih so japonski zdravniki zaključili, da notranje krvavitve pritiskajo na njegovo hrbtenjačo. Predlagali so operacijo, ki bi pritisk omilila. Baynes je hitro poklical svojega agenta, ki je stopil v stik z avstralskimi specialisti. Ti so s podobnimi poškodbami imeli več izkušenj in zaključili, da bo reprezentant Avstralije s pomočjo zdravil in fizioterapije lahko znova shodil. Japonski zdravniki so Baynesu rekli, da ne bo smel odleteti v Avstralijo dokler ne bo shodil. "Nisem mogel zdržati. Potreboval sem protibolečinska zdravila, ampak ta so me takoj uspavala, zato sem jih moral jemati ob pravih trenutkih," je dejal.
Deset dni po njegovem padcu, so njegovi soigralci osvojili bronasto medaljo po zmagi proti Sloveniji. Baynes se je zmage veselil iz postelje v bolnišnici. Pozneje sta se njegova soigralca Matthew Dellavedova in Nathan Sobey kljub strogim pravilom bolnišnice pretihotapala v njegovo sobo in mu predala njegovo medaljo. "To je bil zelo čustven obisk. Pot do te medalje je bila dolga in on je bil velik del te zgodbe Prisotne so bile tudi solze," se obiska spominja Dellavedova.
Enajsti dan po nesreči je Baynes končno lahko stal na nogah. Sledila je dolga pot v avstralski Brisbane, kjer so ga iz letala z nosili odpeljali v bolnišnico, saj še vedno ni mogel hoditi. Svoje družine ni mogel videti takoj, sej je moral najprej preživeti dva tedna v samoizolaciji. V bolnišnici v Brisbanu je bil mesec dni. Vsak dan je vztrajno napredoval od vozička, do hoje z oporo in na koncu samostojne hoje. Po nekaj mesecih je lahko končno spet tekel. Zdaj znova lahko meče na koš. "Ko me zdaj pogledate, ne bi vedeli, kaj se je zgodilo. V zadnjih šestih mesecih sem ogromno napredoval," je dejal Baynes.
Cilj je povratek v Ligo NBA
Med rehabilitacijo je praznoval svoj 35. rojstni dan in kljub nesreči in starosti ne želi obupati. Njegov cilj je povratek v Ligo NBA, kjer je v svoji karieri do zdaj zaigral na 576 tekmah. "Ne moreš ga izklopiti, on želi trenirati osem ur na dan. Poskušamo ga malo upočasniti, ampak to ni v njegovi naravi," je o motivaciji Avstralca spregovoril njegov agent Daniel Moldovan.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.