NBA nabor in cirkus okoli njega ali kaj bo storil Dončićev Dallas?

Slovenske ljubitelje košarke bo v noči s četrtka na petek najbolj zanimala odločitev Dallas Maverickov. Ti so se ob zaključku lanske sezone tako zelo trudili obdržati svoj izbor na tem naboru, da je njihov lastnik Mark Cuban na koncu za tako opevani 10. izbor moral plačati 690 tisoč evrov kazni. Kaznovan je bil, ker je javno priznal, da so mu v interesu porazi njegovega moštva ob koncu sezone in izpad iz mest, ki vodijo v končnico. Leta 2018, ko je zadnjič storil enako, je prav tako plačal podobno kazen. A ta je hitro postala ena največjih nagrad v svetu košarke – Luka Dončić. Tokrat bo zagotovo drugače. Liga NBA se je po uspehih Giannisa Antetokounmpa, Nikole Jokića in Dončića vendarle naučila, da neameriški košarkarji niso nič manj vredni. Poleg tega je 10. izbor na letošnjem naboru po mnenju mnogih strokovnjakov prenizek, da bi zagotovil košarkarja, ki bi se lahko razvil v zvezdnika.

Položaj, v katerem se je Dallas znašel, je istočasno zavidanja vreden in izjemno težaven ter zahteven. Teksašani svojega Victorja Wembanyamo že imajo, saj slovenski superzvezdnik s svojimi predstavami navdušuje tamkajšnje navijače in svojemu moštvu praktično lastnoročno (ko mu to ne preprečijo vodilni možje Dallasa) zagotavlja vsakoletni nastop v končnici. A vsak zvezdnik v ligi NBA potrebuje soigralce, ki dobro sodelujejo z njim in so predvsem dovolj kakovostni, da ga razbremenijo v ključnih trenutkih sezone. Po odhodu tolikokrat omenjenih Jalena Brunsona, Doriana Finneyja-Smitha in v manjši meri Spencerja Dinwiddieja, je bilo že pred zaključkom lanskega rednega dela jasno, da podpora Dončiću, ki je bil  lani znova izjemen, ni bila dovolj dobra. Kyrie Irving je v klub prišel prepozno, poleg tega pa je bila cena zanj del razloga za trenutno pomanjkanje globine v ekipi.

NBA moštva pri gradnji svojih moštev sledijo različnim principom. Nekaterim uspe skoraj izključno s pametnimi in dolgoročnimi odločitvami na naborih. Tu sta odličen primer Golden State s Stephenom Curryjem, Klayem Thompsonom in Draymondom Greenom ter letošnji prvaki iz Denverja z Nikolo Jokićem, Jamalom Murrayjem in Michaelom Porterjem mlajšim. Na drugi strani imamo primer Toronto Raptorsov, ki so v sezoni 2018/17 v svoje vrste pripeljali Kawhija Leonarda. Krilni igralec je Kanadčanom priigral prvi naslov v njihovi zgodovini, kmalu za tem pa odletel v zvezdniški Los Angeles in svoje moštvo zapustil v (na videz) večni povprečnosti. Tudi LeBron James je do vseh svojih štirih naslovov prišel na podoben način. Oba načina sta legitimna, a jasno je, da Dallas ne more računati na to, da bo v svoje moštvo v bližnji prihodnosti uspel pripeljati zvezdnika, ki bi se mu pridružil kot prosti igralec. Na naborih v zadnjih letih pa ni uspel nabrati dovolj dobrih košarkarjev ali pa jih je že izgubil (Brunson).

Ob strahu, da jih bo Irving ob izteku pogodbe to poletje zapustil, je jasno, da Mavericksi močno razmišljajo in se z drugimi moštvi tudi zelo aktivno pogovarjajo o možnosti zamenjave letošnjega izbora za bolj izkušenega in preverjenega igralca. Na koncu koncev bo vsak igralec, ki bi ga izbrali letos, zelo težko pustil tako dober vtis v svoji prvi sezoni, da bi lahko spremenil usodo kluba. Dončić lahko svojo pogodbo enostransko prekine že čez tri sezone in vsaka odločitev Marka Cubana ter druščine bo od tega trenutka naprej ocenjena na podlagi zgolj enega kriterija, ki se glasi: "Ali je Luka Dončić bližje naslovu lige NBA."

A Mavsi niso edini klub v tem položaju, pravzaprav večina moštev med prvo deseterico izborov resno razmišlja o tem, da bi svoj izbor zamenjala za bolj dokazanega in izkušenega košarkarja. Po mnenju večine strokovnih novinarjev na drugi strani Atlantika takoj za Wembanyamo občutno izstopata zgolj dva košarkarja. To sta Scoot Henderson in Brandon Miller. Charlotte Hornetsi si trenutno lastijo drugi izbor in kolebajo prav med njima. Miller je višji krilni košarkar, nižji bočni igralec Henderson pa je pred nekaj meseci veljal za nesporno številko dve na tem naboru. Vsi igralci se pred naborom poskušajo izkazati na posameznih treningih pri moštvih, ki se zanimajo zanje in govorice velijo, da se je Henderson bolje izkazal tako v pogovorih z odločevalci kot na parketu. Položaj Millerja otežuje obtožba, da je bil vsaj deloma vpleten v umor 23-letne ženske. Miller naj bi bil v določenem trenutku v stiku s pištolo, ki jo je morilec pozneje uporabil.

Kaj bodo storili Hornetsi in Trail Blazersi?

Kljub temu naj bi se Charlotte nagibal k izboru Millerja zaradi njegove višine, a namigovanja o potencialni zamenjavi izborov z drugimi moštvi so kljub temu dokaj glasna. Negotovost povzroča še dejstvo, da lastnik Michael Jordan želi klub prodati. Na tretjem mestu se nahajajo Portland Trail Blazersi, ki so se znašli v podobnem položaju kot Dallas. Njihov zvezdnik Damien Lillard ima pri 32 letih starosti za seboj najbolj uspešno sezono in želi zmagovati ter biti konkurenčen v končnici. Kljub temu pa vodstvo kluba istočasno razmišlja o prihodnosti in sedanjosti. Po eni strani naj bi se zanimali za Miamijevega Bama Adebayja in New Orleansovega Ziona Williamsona, po drugi pa naj bi resno razmišljali o izboru Hendersona ali Millerja, ki bi se pridružila mladima Anferneeju Simonsu in Shaedonu Sharpu. Četrtek bo posledično v veliki meri odločilen, saj mnogi v primeru, da Blazersi izbora ne zamenjajo za enega od želenih zvezdnikov, pričakujejo, da bo sicer izjemno zvest Lillard končno zahteval odhod iz moštva.

S četrtim izborom sledijo Houston Rocketsi, ki svoje moštvo že leta gradijo preko nabora, a so vsaj za zdaj opozorilna zgodba za ostale klube. Kljub nadarjenim posameznikom še vedno niso uspeli sestaviti moštva, ki bi bilo zrelo za kar koli drugega kot sila podpovprečne sezone, ki se venomer končajo na dnu zahodne konference. Tudi njim bi torej prišel prav izkušen veteran, ki bi mladeničem okoli sebe pokazal pot k zmagovalni kulturi in tako visok izbor je odlična vaba za klube potencialnih tarč. Peti, šesti in sedmi izbori pripadajo Detroitu, Orlandu in Indiani. Vsa tri moštva imajo že zdaj dovolj mladih in obetavnih košarkarjev in bi se prav tako lahko odločila "preskočiti" svoj izbor v zamenjavo za dokazane NBA košarkarje. Tik pred Dallasom se nahajata Washington na osmem in Utah na devetem mestu, ki sta se znašla v obdobju velikih sprememb in bosta najverjetneje nadaljevala z zbiranjem obetavnih košarkarjev. 

Izkušnje ali potencial?

To nas pripelje nazaj do Dallasovega desetega izbora. Poleg Dončićevega moštva se torej kar šest klubov vsaj deloma zanima za menjavo svojih izborov, kar ni dober znak za Mavse. Kdor koli jih pokliče s ponudbo, je verjetno pred tem klicem opravil vsaj še pet podobnih pogovorov. Po poročanju ESPN-a naj bi Dallas že govoril s športnimi direktorji številnih moštev, a nič še ni odločeno. Zelo glasne so govorice o prihodu centra Atlanta Hawksov Clinta Capele. Krilni center istega moštva John Collins naj bi bil prav tako privlačna opcija. Poleg tega se Mavericksi na trgu prostih igralcev zanimajo še za Harrisona Barnesa in Granta Williamsa, ki sta krilna igralce. 

Če si ogledamo predvidene igralce, ki bi Dallasu bili na voljo na naboru, pa opazimo vzorec. Dereck Lively II je 219 centimetrov visok center, ki ga številni poznavalci primerjajo s Tysonom Chandlerjem, ki je bil leta 2011 prvak prav z Dallasom. Tu je tudi Gradey Dick, ki je s svojimi 203 centimetri med najboljšimi strelci za tri točke v naboru. V primeru, da ga druga moštva ne izberejo prej, je zanje zanimiv tudi 206 centimetrov visok krilni center Taylor Hendricks, ki solidno meče z razdalje in je dober tudi v obrambi. Dallas krvavo potrebuje obe lastnosti. Iz tedna v teden pa vse bolj preseneča soigralec Wembanyame pri Metropolitans 92 Bilal Coulibally, ki ima ob višini 203 centimetrov izjemno dolge roke in se je v zadnjih mesecih sezone zelo izkazal v francoskem prvenstvu. Jasno je, da Mavericksi krvavo potrebujejo visoke košarkarje, ki bi Dončiću olajšali delo pod košem.

Nihče od omenjenih mladeničev ne zagotavlja ničesar in tudi, če bodo odlični čez tri ali štiri sezone, bi to za Dallas najbrž bilo že prepozno. Mavsi se bodo verjetno zelo potrudili izkoristiti ta izbor za "nabavo" takojšnje pomoči Dončiću in (tako vsaj upajo) Irvingu. In čeprav v naslednjih dveh tednih na parketih NBA aren ne bo odigrana niti ena tekma, ljubiteljem košarke zagotovo ne bo dolgčas. Že en teden po naboru se uradno začne obdobje prostih igralcev in potencialna odločitev Irvinga o odhodu iz Dallasa bi Teksašane lahko pahnila v novo krizo.