"Rad bi poudaril, da nikakor nismo ljubosumni na odbojko, še več: privoščimo jim in pozdravljamo vlado, da se je odločila, da bo pokrila kotizacijo," je v pogovoru za našo spletno stran poudaril predsednik Košarkarske zveze Slovenije (KZS) Matej Erjavec. Slednjega na čelu s sodelavci v kratkem čaka težak organizacijski preizkus, saj bo KZS gostila ženski Eurobasket 2023, vključno s finalno tekmo v Stožicah. "Organizacija ženskega Eurobasketa je težka zaradi tega, ker mogoče ni tako zanimiv, kar se tiče sponzorjev, je pa zagotovo velik korak k promociji ženske košarke. Radi bi videli, da bi država prepoznala pomembnost dogodka – nenazadnje bodo Stožice gostile finale ženskega Eurobasketa – in tako bi si želeli podobnega tretmaja kot odbojka," nam je dejal Erjavec, ki je sicer z navdušenjem pozdravil, da je Slovenija dobila tako velik športni dogodek, kot je svetovno prvenstvo v odbojki.
Vlada potrdila garancijo za izvedbo prvenstva
"Vlada je dala soglasje OZS za vložitev kandidature skupaj s Poljsko pri Mednarodni odbojkarski zvezi za organizacijo Svetovnega prvenstva v odbojki 2022. V primeru, da OZS pridobi organizacijo omenjenega svetovnega prvenstva, bo vlada zagotovila sredstva v višini dveh milijonov evrov za plačilo kotizacije – garancije za izvedbo tega prvenstva. Vlada bo ta sredstva zagotovila iz sredstev splošne proračunske rezervacije Republike Slovenije za leto 2022," je bilo sporočilo z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, potem ko je v četrtek postalo jasno, da bo Slovenija soorganizirala (za zdaj le s Poljsko, v igri pa naj bi bila še ena država) svetovno prvenstvo v odbojki. Odgovor z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, zakaj KZS ne bo dobila sredstev za organizacijo prvenstva, je bil – tako Erjavec – ves časov pogovorov med KZS-jem in ministrstvom ta, da je KZS že dobila sredstva za organizacijo moškega Eurobasketa 2013 in da za plačilo kotizacije (KZS je po besedah Erjavca državi predlagala plačilo enega milijona evrov) načrtovanih sredstev ni. A tudi pri Eurobasketu 2013 se je, spomnimo, močno zapletalo, ali bo vlada zagotovila sredstva za plačilo kotizacije ali ne, na koncu pa je po precej burni medijski razpravi vendarle prišlo do zagotovitve potrebnih sredstev. In prav Eurobasket 2013 je oral ledino (izjemno) velikih organizacijskih dogodkov v Sloveniji, ki je tedaj dokazala, da se lahko organizacijsko brez večjih težav spopade z organizacijo tako velikih dogodkov.
Brez finančne pomoči vlade organizacija takšnega dogodka, kot je SP v odbojki, ne bi bila mogoča, je včeraj zatrdil tudi predsednik Odbojkarske zveze Metod Ropret. Podobnega mnenja je tudi Matej Erjavec, predsednik Košarkarske zveze Slovenije. Kot pravi, se v večini primerov v plačilo kotizacije za organizacijo prvenstev običajno vključi tudi država. Tako pa ni bilo v primeru ženskega Eurobasketa 2023, kotizacijo (1,4 milijona evrov) katerega bo v celoti krila Košarkarska zveza Slovenije. Ta se je v preteklosti – tako Erjavec – večkrat pogovarjala z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, a naletela na gluha ušesa, ko je bilo govora o financah. "Odgovor je, da za to ni načrtovanih sredstev," nam je v pogovoru zaupal Erjavec. A sredstva – seveda izven načrtovanega proračuna, pogajanja za SP v odbojki so se namreč začela šele potem, ko je bilo prvenstvo odvzeto Rusiji – so se za prvenstvo v odbojki našla. "Odbojka je pokazala pot, da se sredstva najdejo," je prepričan Erjavec. "Navdušeni smo, da je odbojki uspelo, saj je to dokaz, da se da," je izpostavil Erjavec. Ta se kljub (ne)sodelovanju vlade za žensko prvenstvo v Sloveniji ne boji. "Nič hudega, bomo preživeli, s Fibo smo se dogovorili za plačilo po obrokih, dva smo že plačali, tretji bo prišel v maju," je zaključil Erjavec.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.