Gregor Glas: Če ti priložnost ponudi najboljši trener v Evropi, jo moraš izkoristiti

Gregor Glas je za slovensko člansko reprezentanco debitiral 14. septembra 2018 na kvalifikacijski tekmi za SP proti Latviji. Takrat še kot član Sixta Primorske, za katerega je nastopal med letoma 2017 in 2019. V svoji zadnji sezoni na Bonifiki se je okitil z naslovom državnega prvaka, nato pa odšel na kaljenje v Beograd, kjer je dve leti igral za Dynamic v prvi srbski ligi. 

V lanski sezoni je v povprečju dosegal več kot 18 točk na tekmo, s čimer je bil prvi strelec svojega kluba in 11. strelec prvenstva. Poleti je navdušil tudi s predstavami na evropskem prvenstvu do 20 let, kjer je bil ob zmagi Slovenije proglašen za najkoristnejšega posameznika. Vse to je bilo dovolj, da je dočakal preizkušnjo pri slovitem Partizanu, ki jo je zagrabil z obema rokama. Podpisal je triletno pogodbo in hitro postal standardni član zasedbe, ki jo vodi legendarni Željko Obradović.

197 centimetrov visoki Krčan v regionalnem prvenstvu redno vstopa s klopi, še več priložnosti pa je deležen v Eurocupu, kjer je zadnji dve tekmi začel v prvi peterki in bil obakrat celo najboljši strelec svoje ekipe. Kot pravi, je popolnoma osredotočen na predstave v črno-belem dresu, o reprezentanci in ligi NBA pa še ne želi razmišljati, čeprav je bil že letos prijavljen na nabor, s katerega so ga sicer kasneje odjavili.

Letos se vam ni uspelo prebiti v ekipo za olimpijske igre. Že prihodnje leto pa boste imeli novo priložnost, ko bo evropsko prvenstvo. Če boste nadaljevali s takšnimi predstavami, vas bo težko zopet spregledati. Se strinjate?

Na reprezentanco vedno gledam kot na neko posebno priložnost. Z veseljem sem zraven. Razumem, da je pred menoj še ogromno priložnosti, ogromno let. Tako, da je odločitev njihova. Trenutno se osredotočam na to, kako igram v klubu. Vse, kar bo prišlo zraven, bo le še bonus. 

Kakšni bi morali biti cilji reprezentance na EuroBasketu?

Cilji so lahko vedno visoki, sploh po tem, kar so fantje pokazali na olimpijskih igrah. Igralo se je res lepo košarko. Če se bo tako nadaljevalo, se zagotovo lahko cilja na najvišja mesta.

Poleti se vas je povezovalo tudi s Cedevito Olimpijo. Po podpisu s Partizanom pa ste dejali, da vas ljubljanski projekt ni najbolj prepričal. Zakaj? 

Sam pri sebi sem dobil občutek, da v ekipi ne bom imel večje vloge, vsaj po tem, kar sem slišal na sestankih, ki smo jih imeli. Raje sem počakal na druge izzive. Mislim, da sem se pametno odločil. Pristal sem v Partizan in menim, da v tem trenutku zame ni bolj optimalnega kluba.

Je bil Željko Obradović tisti X faktor, ki vas je prepričal, da podpišete za Partizan? 

Ja, zagotovo. Ni me bilo treba dolgo prepričevati. Hvaležen sem bil že, da sem sploh dobil to priložnost. Od prvega dneva sem skušal dati vse od sebe na vsakem treningu. Res sem zadovoljen, da sem, kjer sem. 

Ste imeli poleti tudi druge ponudbe iz tujine? 

Ponudbe so bile od vsepovsod. Veliko sem govoril z agentom, a takoj, ko je Željko podpisal za Partizan, mi je (agent, op. a.) dejal, da bom dobil priložnost trenirati z njimi. To je edina stvar, ki me je v tistem trenutku zanimala. Je najboljši trener v Evropi. Če ti da priložnost, da sploh lahko prideš na trening in se dokažeš, jo moraš izkoristiti. Samo o tem sem razmišljal, to je bil moj primarni cilj.

Obradović je zagotovo mojster psiholoških prijemov. Rade Zagorac je bil v zadnjih tednih pogosto na udaru kritikov, pa vendar še naprej dobiva veliko priložnosti. Proti Lokomotivu je začel v prvi peterki. So to stvari, zaradi katerih vam je kot mlademu košarkarju lažje?

Zagotovo. Pri Obradoviću najbolj cenim to, da vse ocenjuje po delu na treningih. Če boš na vsakem treningu dal vse, potem boš dobil priložnost na tekmah, tudi če ti tam ne bo šlo najboljše. Ta kriterij pri njem velja za vse enako. Vse je odvisno od tebe. Če boš pravilno delal, te bo trener nagradil. 

Znan je tudi po tem, da hitro izgubi živce. Ste se kdaj znašli v situaciji, ko ste bili vi razlog za njegovo jezo?

Na tekmah ne, na treningih pa se je že kdaj zgodilo. Če recimo naredim kakšno napako, kar je povsem normalno. Ampak to cenim, saj vsi vemo, da nam s tem želi samo najboljše. Iz takšnih situacij se skušaš čim več naučiti. 

Zakaj ste se odločili, da se nabora ne boste udeležili? Glede na to, kako so se stvari kasneje razvijale, vam verjetno ni žal za to odločitev?

Po lanski sezoni so mi v agenciji, ki me zastopa, rekli, da me bodo prijavili na nabor. Neka zanimanja so bila, a so me pred rokom odjavili. Rekli so, da bomo počakali še kakšno leto in to je bilo to. Se pa s tem niti nisem preveč obremenjeval. Mislim, da zame ne bi bilo preveč dobro, če bi se.

V zadnjem času vas srbski navijači pogosto primerjajo z Bogdanom Bogdanovićem. Kako dojemate te primerjave? Imate koga, po katerem se še posebej zgledujete?

Zagotovo je to lepo videti. Vemo, kakšen igralec je Bogdan. Biti del pogovora, ko se omenja njegovo ime, je nekaj izjemnega. Drugače pa na splošno gledam veliko tekem, največ Evroligo in Eurocup. Vsakega igralca poskušam posnemati pri stvareh, za katere mislim, da bi mi lahko pomagale. 

Kako veliko prednost za vas predstavljajo navijači oziroma prednost domačega parketa? Kjer koli po Evropi igrate, imate neverjetno podporo. To pa bo še bolj pomembno v izločilnih bojih Eurocupa, kjer se igra na eno zmago.

Strast in ljubezen do košarke, ki jo kažejo naši navijači, je nekaj posebnega. In mi to občutimo. Predstavlja nam še eno dolžnost, da delamo maksimalno. Na parketu ne gre vsakič vse po planu, a že zaradi njih se zavedaš, da moraš dati vse od sebe. Mislim, da so najboljši navijači na svetu. Za nas je to ogromen plus. Velikokrat se na gostujočih tekmah recimo zgodi, da je vzdušje, kot da bi igrali doma. 

Na življenje v Beogradu ste se verjetno navadili že kot član Dynamica. Vaša prepoznavnost pa se je, odkar ste član Partizana, zagotovo zelo povečala. Kako se je spremenilo vaše življenje v tej polovici sezone? Se pogosto zgodi, da vas na ulici kdo potegne za rokav? 

Ja, na življenje sem se navadil že prej, sedaj pa se je malo spremenilo. Včasih se zna zgoditi, da te ljudje ustavijo na ulici in ti povejo, da si odigral dobro tekmo. Da vidiš, koliko ljudem pomenijo tvoje predstave, je dodatna pozitivna stvar. To je nek čar Beograda. Tu vsi spremljajo košarko in jo imajo radi. 

Izkusili ste tudi že večni derbi s Crveno zvezdo ...

To je nekaj neverjetnega. Sicer smo takrat igrali kot gostje, tako da navijači niso bili na naši strani. A čutiti je bilo, da gre za posebno tekmo. Napetost v dvorani je bila neverjetna. Lahko bi rekel, da je Beograd prestolnica košarke.

V Partizan je poleti prišel eden najboljših košarkarjev lanske sezone Evrolige Kevin Punter. Kako je igrati z njim? Ste imeli že kdaj boljšega soigralca? 

Punter je res eden najboljših "bekov" v Evropi. Da ga lahko vsak trening pokrivam in tekmujem z njim, je bila zame dodatna motivacija. Je pa odličen tudi kot oseba, vedno želi vsem pomagati. Videti je, da nas želi narediti boljše.

Ste pred sezono, ko ste bili še brez pogodbe prišli na preizkušnjo, pričakovali, da boste deležni tolikšne priložnosti? 

Na začetku nisem imel velikih pričakovanj. Sam pri sebi sem si rekel, da moram dobro trenirati in dati vse od sebe. Vse ostalo bo prišlo zatem. 

Cilji kluba v nadaljevanju sezone ostajajo isti kot na začetku? Da bi se borili za lovorike na vseh frontah?

Cilji kluba so vedno najvišji. Ko igraš za Partizan, je treba zmagati na vsaki tekmi. Tega se vsi zavedamo in tako poskušamo igrati. 

Kakšni pa so vaši osebni cilji, česa si v 2022 najbolj želite? 

Moji cilji so, da dobro delam in ponujene priložnosti čim bolj izkoristim. 

Kaj pa glede igranja v ligi NBA? To so verjetno sanje vsakega košarkarja? 

So, ampak se s tem ne obremenjujem. Kot sem že rekel, ne bi bilo dobro, če bi se. Osredotočen sem na Partizan in moje trenutne predstave. Nato pa bomo videli.