Cilj ostaja evropski naslov, z Dallasom se ne bi rad pomeril

Yogija Ferrella smo pred diktafon ujeli po zadnji tekmi Cedevite Olimpije v letu 2022. Ko so nas približno pol ure po koncu obračuna z Mornarjem v Tivoliju spustili v domačo garderobo, je večina košarkarjev že odšla. Ostali so prešerno razpoloženi proslavljali deveto prvenstveno zmago sezone. Še posebej dobre volje je bil Edo Murić, ki je, še preden smo Ferrellu uspeli postaviti prvo vprašanje, soigralce nasmejal z besedami "this motherf**ker is staying" (prevod poiščite sami), ki so bile kakopak namenjene prav ameriškemu organizatorju igre.

29-letnik je v Ljubljano prišel na prvi decembrski dan leta 2021, potem ko v evroligaškem Panathinaikosu ni našel svojega mesta pod soncem. V Ljubljani ga hitro je. Že lani je bil nosilec ekipe, ki je po dolgem času uspela napolniti Stožice, kar si šteje v veliko čast. Letos je njegova vloga še večja. Je najboljši strelec zmajev, tako v Eurocupu kot ligi Aba. V evropskem pokalu je s statističnim indeksom 22,3 povsem na vrhu, v jadranskem prvenstvu je na drugem mestu med asistenti (6,9 podaje na tekmo). 

Mnogi so bili presenečeni, ko je poleti podaljšal pogodbo z zmaji. To je storil, ker ima neporavnane račune od lanske sezone in zelo dober odnos s trenerskim štabom ter soigralci. Da so ga poleti – kot med našim intervjujem Murić – soigralci nagovarjali k podaljšanju pogodbe, ga ni presenetilo. "Seveda so si tudi oni želeli. Vedo, da jim rad podajam," se je pošalil. Bolj resen je bil, ko smo ga povprašali o rezultatskih ciljih. Ti kljub skromnemu uvodu v sezono ostajajo taki kot na začetku – iti do konca v obeh tekmovanjih. 

Po katerem dogodku s košarkarskih parketov si boste najbolj zapomnili leto 2022? 

Ko smo v Tivoliju premagali Partizan. Bili smo outsiderji, vzdušje na tribunah je bilo neverjetno. To je bil pomemben dan za celoten klub. Videli smo, da lahko premagujemo tudi bogatejše ekipe. 

Številni so bili presenečeni, da ste poleti ostali v Ljubljani. Rekli ste, da ste se vrnili, ker vam lani ni uspelo osvojiti Eurocupa. Ali to ostaja cilj kljub slabšemu začetku sezone?

Začeli smo zelo slabo, a zdi se mi, da smo na zadnjih tekmah obrnili krivuljo naših predstav. Imamo veliko novincev, zato se še vedno iščemo. Ob vseh poškodbah je bilo težko najti pravo kemijo. Tudi trener ni mogel uveljaviti svojih načrtov, shem, idej. Naš cilj ostaja osvojitev evropskega naslova.

Kaj pa glede lige Aba? Zdi se, da je še bolj kakovostna kot lani. Po dolgem času ima dva predstavnika v Evroligi.

Če vprašate mene, je Crvena zvezda prvi favorit, a tudi mi imamo lepe možnosti. Dobro je, ker smo proti vsem ekipam igrali že lani, zato jih dobro poznamo. Točno vemo, od kod nam pretijo največje nevarnosti. Pomembno bo, da bomo v nadaljevanju sezone igrali boljšo obrambo.

Kako težko je bilo na začetku sezone, ko ste imeli veliko poškodovanih in tudi rezultati, predvsem v Eurocupu, niso bili najboljši?

V vsaki sezoni prej ali slej pridejo nevšečnosti. Pomembno je, kako se nanje odzoveš. Nikoli nismo sklonili glav, soigralcem sem vedno govoril, da bo zagotovo bolje, ko se bodo vsi vrnili po poškodbah. Bilo jih je zares ogromno, a sedaj vidite, da postajamo vse boljši. 

Kaj razmišlja nosilec igre, ko si porazi sledijo drug za drugim in si zaradi vseh poškodb na treningih v sedmih ali osmih? 

Ne moreš vedno vsega nadzirati. Poškodbe so sestavni del košarke, zato se z njimi nismo smeli obremenjevati. Nadzirati skušaš tiste stvari, na katere imaš vpliv.

Veliko se je govorilo o morebitnih okrepitvah. Tudi vi ste lani prišli šele sredi sezone. Če bi lahko izbirali, na katerem položaju bi najraje videli novega soigralca?

Verjetno na krilu. Recimo košarkarja z dolgimi rokami, ki lahko igra trdo obrambo, zadeva z razdalje in prodira pod obroč.  

Vas v klubu kot enega od nosilcev kdaj vprašajo za nasvet pri novačenju novih košarkarjev? Iz časa v ZDA zagotovo poznate ogromno košarkarjev ... 

Če v klubu vedo, da poznam košarkarja, za katerega se zanimajo, potem me vprašajo za mnenje. A se ne želim vmešavati v stvari, za katere skrbijo v pisarnah. Moje delo je, da se izkažem na parketu. 

Lani ste veliko časa na parketu preživeli z Jacobom Pullnom, letos je v njegovi vlogi Josh Adams. Kakšna je kemija med vama, kako se ujameta?  

Poznala sva se že od prej, saj sva bila leta 2016 v poletni ligi soigralca pri Dallas Mavericksih. Že od takrat sva drug za drugega vedela, kako igrava, zato se nama je bilo letos lažje znova uigrati. Mislim, da sva se dobro ujela, kar je videti tudi na parketu.

Iz lige NBA imate ogromno izkušenj. Odigrali ste več kot 250 tekem, ob prihodu v ligo ste bili izbrani v drugo peterko novincev. Kako podrobno jo spremljate danes?

Še vedno jo spremljam, a tekme gledam bolj občasno. Škoda, da so tako pozno. Če sem zbujen, po navadi pogledam prvi polčas. Bolj podrobno jo bom spremljal, ko napoči končnica. 

Dve sezoni ste preživeli tudi v Dallasu. Kako gledate na Luko Dončića? Se s soigralci pogovarjate o njem in njegovih predstavah?

Fantje v garderobi se vedno pogovarjajo o njem. Sploh po tekmah. "Si gledal tekmo, si videl tisto potezo, si videl to potezo?" so standardna vprašanja. Vsi vemo, kako poseben košarkar je Luka. Užitek ga je gledati.

Pred časom se je govorilo, da bi Dallas v prihodnje utegnil eno od poletnih pripravljalnih tekem odigrati v Ljubljani. Če se bo to dejansko zgodilo, bi si želeli, da bi se pomerili prav proti vam?

Ne vem. Verjetno nam bi sprašili riti (smeh, op. a.). NBA ekipe včasih pridejo v Evropo igrat prijateljske tekme, a se mi zdi malo verjetno, da bi Dallas prišel v Ljubljano. Tudi zato, ker Ljubljana ni med največjimi mesti. 

V enem od intervjuje ste rekli, da vam je življenje v Sloveniji zelo pri srcu, da ste se nanj hitro navadili. Se vam zdi, da bi lahko tudi zaradi tega ostali še kakšno sezono? 

Lahko bi. Tukaj mi je res zelo všeč. Navijači so odlični, z nami so, če izgubljamo ali zmagujemo. S trenerskim štabom sem se odlično ujel, imamo sijajen odnos. Tudi kemija s soigralci je odlična. Kaj več bi si sploh lahko želel? 

Omenili ste navijače. V lanski sezoni (na tekmi z Bursasporjem v Eurocupu, op. a.) se je prvič po desetletju zgodilo, da so bile Stožice polne. Koliko vam to pomeni?

Tista tekma me je spominjala na moja univerzitetna leta. V prvi sezoni je bila dvorana razprodana na vseh tekmah. Da je v Stožice prišlo toliko navijačev, je bila velika čast in obenem tudi motivacija za naprej. 

Slišali smo, kaj je rekel Edo Murić, preden je odšel. So vas soigralci poleti pogosto prepričevali, da ostanete v Ljubljani? Kako pomembno vlogo so imeli pri vaši končni odločitvi?

Seveda. Želeli so si, da bi ostal, ker vedo, da jim rad podajam in znam ustvarjati situacije za odprte mete. 

Kakšni pa so vaši cilji za prihajajoče leto? Tako osebni kot ekipni. 

Rad bi prišel blizu osmim, devetim asistencam na tekmo. Ekipni cilji pa ostajajo isti. V obeh tekmovanjih želimo priti do konca.