Erjavec po neuspešnem EP: Po mojem mnenju Nike Barić nismo pogrešali

Slovenska ženska košarkarska reprezentanca je neslavno s tremi porazi (eden od teh je bil pričakovan, in sicer zadnji proti Franciji) v skupinskem delu zaključila z nastopi na domačem Eurobasketu, ki se s ponedeljkovimi (prvimi) tekmami repasaža preveša v bolj zanimiv zaključni del.

Tu bi vsaj po začrtanih ciljih Košarkarske zveze Slovenije pred začetkom turnirja morala biti tudi naša izbrana vrsta, a trenutni igralski kader ne premore dovolj kakovosti za kaj več od doseženega v Stožicah. Čeprav se Slovenkam s kapetanko Tejo Oblak na čelu ne more nič očitati glede izkazane borbenosti in želje, se vendarle po vsaki od treh tekem rednega dela tekmovanja nismo mogli znebiti občutka, da v igri naših košarkaric manjkata vsaj dve kakovostni posameznici (ena zagotovo pod obročema, saj je bila Eva Lisec osamljena v boju s številnimi fizično močnejšimi in višjimi tekmicami), ki bi v izenačenih zaključkih tekem prevesile tehtnico na slovensko stran.

Kdo je zatajil, da se pravočasno ni uredila naturalizacija visoke ameriške košarkarice – predsednik KZS-ja Matej Erjavec je po porazu s Francijo le stopil pred predstavnike sedme sile in pojasnil, da sta bili v igri za mesto naturalizirane košarkarice Azura Stevens in Kalani Brown – ostaja eno od ključnih vprašanj za bližnjo prihodnost, ko zdajšnji reprezentančni rod pozno jeseni čakajo (prve) pomembne in zahtevne kvalifikacijske preizkušnje v boju za naslednje evropsko prvenstvo leta 2025. S težkim srcem v zadnjem času spremljamo prelaganje odgovornosti z ene na drugo stran in obratno, ko je govora o sprejemanju ključnih odločitev, vezanih za našo žensko izbrano vrsto.

Ena od Erjavčevih izjav, da Slovenija na letošnjem EP-ju v košarkarskem smislu ni pogrešala dolgoletne organizatorice igre Nike Barić, je povsem legitimna, a vprašanje je, ali ta drži. Po mojem skromnem mnenju to vsekakor ne drži, kar lahko pojasnim na povsem plastičnem primeru nič krive in nič dolžne Blaže Čeh. Mlade in nadarjene članice celjskega košarkarskega kluba, ki ga vrsto let v trenerski vlogi izvrstno vodi nekdanji slovenski selektor Damir Grgić. Čehova je pri svojih rosnih 19 letih dobila (edinstveno) priložnost od zdajšnjega selektorja Georgiosa Dikaiulakosa, da se na tako pomembnem tekmovanju, kot je domači Eurobasket, priključi izbrani vrsti in praktično čez noč tudi zaradi spleta takšnih in drugačnih okoliščin prelevi v prvo zamenjavo za kapetanko Tejo Oblak na položaju organizatorice igre.

Predvsem na prvi in, kot se je izkazalo pozneje, kar ključni tekmi za napredovanje iz predtekmovalne skupine C proti Veliki Britaniji je bilo več kot očitno, da je bilo breme pri večini mlajših igralk (nekatere od njih so dobile na celem turnirju pičlih 19 sekund za "dokazovanje" na koncu obračuna s Francijo, ko je bilo že vse odločeno?) preprosto preveliko. In ravno na primeru Čehove, ki je pokazala neizmerno željo po dokazovanju, a si je v določenih – tudi nekaterih ključnih – trenutkih dvobojev s prej omenjenimi Britankami in Nemkami privoščila nekaj začetniških napak (npr. pri prenosu žoge s svoje na nasprotnikovo polovico, zgrešeni 'zicerji' ...), se odslikava trenutno realno (kvalitativno) stanje v naši izbrani vrsti. Pri tem pa želim poudariti, da v nobenem primeru in trenutku z omembo Blaže Čeh ne želim izpostavljati te srčne košarkarice v negativnem kontekstu. Ravno nasprotno: prepričan sem, da bo sčasoma, ko bo pridobila na izkušnjah, postala ena od naravnih naslednic Barićeve in Oblakove.

Bolj v oči bode način prehoda v t. i. "pomladitev" reprezentance, ki bi, če bi bila v polni sestavi (zaradi zdravstvenih težav so letošnje EP izpustile številne nosilke igre iz prejšnjih let – poleg omenjene Barićeve še Maruša Seničar, Mojca Jelenc, Aleksandra Krošelj, Teja Goršič, Anamaria Prezelj, ki je letos tudi uradno končala svojo športno pot ...), zagotovo napadla vrhunsko uvrstitev pred domačimi navijači. Tako pa v ustih ostaja grenak priokus, ki bo zagotovo prisoten še nekaj časa. Slovenska dekleta si za izkazani borbenost in željo zaslužijo vse pohvale, za kaj več pa bodo morala biti deležna pomoči oziroma podpore tudi od drugih deležnikov. Zunaj košarkarskih dvoran, se razume ...