Nam bo Grčija speljala prvenstvo?

Vlada je na današnji seji med drugim govorila o slovenski organizaciji evropskega prvenstva v košarki, ki bi ga Slovenija gostila 2013. Odločila je, da je pripravljena prispevati 1.160.200 evrov za kotizacijo, nikakor pa ne 6,5 milijona. Tako ni rekla odločnega NE prvenstvu, hkrati pa od Košarkarske zveze Slovenije (KZS) pričakuje, da bo še dodatno izpogajala znižanje kotizacije.

Sedanji znesek je preprosto previsok, je bil jasen premier Borut Pahor. "Če se bo KZS z dodatnimi sponzorji in s Fibo Europe dogovorila za ugodnejše pogoje plačila kotizacije in zmanjšala proračun, bi lahko vlada pozneje odločala še enkrat in namenila dodatna sredstva," je napovedal. A kot je dejal, bo vlada v tem primeru pripravljena prispevati nekaj več kot milijon evrov, nikakor pa ne sedem milijonov, kolikor zahteva KZS.

Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič pa je spomnil, da vlada ni organizator prvenstva. Projekt mora speljati košarkarska zveza, vlada pa ji lahko pri tem pomaga. Ponovil je Pahorjeve besede, da od zveze pričakuje, da bo izpogajala nižjo kotizacijo. "Danes smo KZS ponudili roko v želji, da pomagamo zvezi pri organizaciji evropskega prvenstva. Zavedati se moramo, da sredstev iz proračuna ne morejo dobiti naenkrat, jih pa je možno dobiti iz različnih postavk v naslednjih treh letih,“ je dejal.

"Najmanj deset dni časa je še in prepričan sem, da bo lahko kandidatura uspešna," je zaključil.

EP ne bi bil edini velik projekt v letu 2013

Glavni pomislek premierja Pahorja je dejstvo, da Slovenijo v letu 2013 že čakata dva velika projekta – Evropska prestolnica kulture ter zimska univerzijada v Mariboru, za katera je odgovornost prav tako sprejela država. "Leta 2013 bomo gostili tako zimsko univerzijado v Mariboru kot evropsko prestolnico kulture. Patrije, ladjo Triglav, univerzijado, prestolnico kulture, vse to so odločitve prejšnjih vlad in mi te odločitve spoštujemo. Toda sam v času krize nobeni vladi, ki se bo sestavila za nami, ne želim nalagati dodatnih obveznosti,“ je spomnil Pahor.

Nato pa dodal: "Evropskega prvenstva v košarki ne moremo primerjati z univerzijado, evropsko prvenstvo je stokrat bolj odmevno in je tudi eden redkih dogodkov, ki ga lahko pripravimo in lahko dosega dobre promocijske in gospodarske učinke."

Košarkarska zveza Slovenije ne odstopa od EP 2013

"Zavedamo se, da časi, v katerih živimo, niso rožnati, vendar smo kljub temu nad odločitvijo vlade razočarani, saj menimo, da bi morala ta spoznati prednosti in koristi, ki jih tako veliko tekmovanje prinaša," je komentiral predsednik KZS Roman Volčič. Dodal je, da zveza od organozacije prvenstva kljub temu ne odstopa. Vodstvu Fiba Europe bodo sporočili odločitev vlade, 4. in 5. decembra pa bo jasno, kakšne nadaljnje korake bo sprejela Fiba Europe.

Volčič je še povedal, da so včeraj imeli neposreden pogovor med Fibo Europe, ministrstvom za šolstvo in šport ter da je mednarodna košarkarska zveza nastopila precej trdno. Pogajalsko izhodišče Slovenije po njegovih besedah slabša tudi Grčija, ki je "očitno dobila informacije, da se pogajamo o znižanju". Na evropsko pisarno Fibe je zato naslovila protestno pismo, da mora morebitno znižanje kotizacije potrditi odbor ter da bi v tem primeru tudi sami z veseljem kandidirali.

Generalni sekretar KZS Iztok Rems je dejal, da pomisleke vlade razumejo, saj se tudi njim zdi 6,5 milijona evrov preveč. Dodaja pa, da bi imeli od prvenstva koristi oboji, tako vlada kot košarkarska zveza.

Kako do večjega finančnega izplena?

Minister Igor Lukšič je že na sredini novinarski konferenci nakazal, da vlada podpira zamisel o organizaciji evropskega prvenstva v košarki, vendar želi izpogajati nižjo ceno. Ob plačilu 6,5 milijona evrov evropskemu delu Mednarodne košarkarske zveze namreč ostane malo manevrskega prostora za občutnejši finančni izplen. Po analizi, ki jo je Košarkarska zveza Slovenije predstavila slovenski vladi, bi evropsko prvenstvo prineslo približno 18 milijonov evrov dobička. Stroški prvenstva so 6,5 milijona evrov kotizacije, ki jih je treba plačati v šestih letih, 6,5 milijona evrov, kolikor naj bi stali novi dvorani v Novem mestu ter na Ptuju, ter 7,5 milijona evrov za organizacijo prvenstva. Slednje, torej priprava prvenstva, bi šlo na pleča Košarkarske zveze Slovenije, druge stroške pa mora prevzeti država.

Vsi za, le denarja ni dovolj

Sloveniji se le redko ponudi priložnost za organizacijo tako odmevnega tekmovanja, kot je evropsko prvenstvo v košarki. Od osamosvojitve je Slovenija gostila evropska prvenstva v rokometu, gimnastiki in vaterpolu, izvedba košarkarskega prvenstva pa bi bil največji športni dogodek v Sloveniji od svetovnega prvenstva za košarkarje leta 1970.