Van der Poel v svojem slogu drugič najboljši na severnem peklu

Ob odsotnosti poškodovanega Wouta van Aerta je Mathieu van der Poel veljal za izrazitega favorita in to hitro upravičil. Uprizoril je najdaljši solo napad v zadnjih 30 letih, saj se je tekmecem odpeljal slabih 60 kilometrov pred ciljem na tlakovanem odseku Orchies.

Mads Pedersen (Lidl-Trek) mu je sicer skušal slediti, a je bilo hitro jasno, da ima Nizozemec – tako kot na dirki po Flandriji prejšnji teden – najboljše noge. Do cilja se je prednost samo še večala, 40 km do konca je bila prvič večja od dveh minut, na koncu pa je znašala točno tri minute. 

Šprint za drugo mesto je dobil Jasper Philipsen (Alpecin-Deceuninck), ki je za seboj pustil Pedersna in Nilsa Politta (UAE Team Emirates). 

Van der Poelov napad, ki je prelomil dirko: 

"Težko sploh verjamem, kaj mi je uspelo. Ponosen sem na vso ekipo. Vesel sem, da sem lahko kronal njihove napore," se je aktualni svetovni prvak v cilju najprej zahvalil kolegom iz Alpecin-Deceunincka. 

Prvi zaporedni zmagovalec po Tomu Boonenu (2008, 2009) je priznal, da napada tako daleč od cilja sploh ni načrtoval: "Želel sem si otežiti dirko. Vedel sem, da je to moja prednost. Počutil sem se odlično. Ko je nastala prednost, sem vedel, da je do cilja še dolga, ampak sem zdržal."

Ko je prednost Nizozemca presegla dve minuti, je bilo vprašanje o zmagovalcu bolj ali manj odločeno, a na severnem peklu vselej obstaja možnost defekta, česar se je van der Poel dobro zavedal. "Vedno se lahko zgodi kaj nepredvidljivega, a sem bil kljub temu samozavesten. Noge so bile odlične, za menoj je bil ekipni avtomobil. V zmagi sem užival bolj kot prejšnji teden, ko sem bil povsem na limitu. V zadnjem delu sem tokrat res lahko užival," se je smejalo velikemu zmagovalcu. 

Najhitrejši Pariz–Roubaix v zgodovini

Van der Poel je z 260 kilometrov dolgo progo opravil s povprečno hitrostjo 47,8 km/h, s čimer je postavil najhitrejši čas v zgodovini Pariz–Roubaixa. To je bila že 121. izvedba dirke. 

Vnuk legendarnega Raymonda Poulidorja je slavil svojo šesto spomeniško zmago, drugo na Pariz–Roubaixu, trikrat je bil najboljši na dirki po Flandriji, enkrat pa na dirki Milano–Sanremo. Izjemen je tudi podatek, da sta van der Poel in Tadej Pogačar skupaj dobila kar 11 od zadnjih 21 spomenikov. 

Na mladinski različici dvojna slovenska zmaga 

Pred glavnim dejanjem dneva je potekala tudi dirka Pariz–Roubaix za kolesarje do 19 let, na kateri smo videli kar dvojno slovensko zmago. Najboljši je bil Jakob Omrzel, tik za njim pa Erazem Valjavec.

V preteklosti je mladinsko različico severnega pekla, ki je letos vsebovala 17 tlakovanih odsekov, tudi nekaj izmed najzahtevnejših, dobilo kar nekaj trenutnih kolesarskih zvezdnikov. Leta 2017 je bil najboljši Tom Pidcock, leta 2013 Mads Pedersen, slavila pa sta tudi Jasper Stuyven (2010) in Geraint Thomas (2004).