
V izjavi za svojo ekipo je Tadej Pogačar dejal, da je po padcu na makadamski klasiki Strade Bianche hitro sedel na kolo in začel priprave na enega največjih ciljev sezone. "Že prejšnji ponedeljek sem bil na kolesu za nekaj lahkih treningov. Seveda sem bil malce potolčen, ampak zdaj se na srečo počutim bolje," je dejal Pogačar.
Pogled je hitro usmeril proti sobotni dirki, ki se bo začela južno od Milana v Pavii ob 10.25, najboljši pa bodo po skupno 289 km ciljno črto prečkali okoli 17. ure. "Prihajamo v zares razburljivo obdobje dirkanja. Pripravljen sem za Milano–Sanremo. V zadnjih letih sem dodobra spoznal traso in upam, da bomo začinili sobotno dirko," je dodal prvi kolesar sveta.
"Lahko zmagamo? Seveda ne bo lahko, ampak dali bomo vse od sebe. Kot smo videli v zadnjih letih, so mogoči različni scenariji v zaključku preizkušnje. Pripravili bomo načrt in skušali priti v kar najboljši položaj. To je dirka, ki si jo zares želimo osvojiti," je še dodal 26-letnik.
Milano–Sanremo je pri slovenskemu asu zapisan zelo visoko na listi prioritet, zmaga na prvem spomeniku sezone pa bi pomenila, da bi Pogačar združil zmage na štirih od petih največjih enodnevnih preizkušnjah.
Doslej je to v vsej zgodovini uspelo le devetim kolesarjem, le trije od teh pa so bili na vrhu vsakega od petih spomenikov, a je od tega minilo že 48 let. Nazadnje je ta dosežek uspel Belgijcu Rogerju De Vlaemincku leta 1977, ob njem pa se lahko s tem pohvalita še njegova rojaka Eddy Merckx in Rik Van Looy.
Pogačar je ob Nizozemcu Mathieuju van der Poelu edini od aktivnih kolesarjev, ki imajo ob svojem imenu tri različne spomenike. Pogačar je bil štirikrat zapovrstjo najboljši na dirki po Lombardiji, dvakrat je dobil preizkušnjo v Liegeu, enkrat pa je slavil na dirki po Flandriji. Prav van der Poel, ki je trikrat dobil Flandrijo, dvakrat Roubaix in enkrat Sanremo, bo eden glavnih izzivalcev Pogačarja v lovu na doslej izmuzljivo zmago.
Branilec zmage po hudem padcu pred dnevi pod vprašajem
Štirikrat je Pogačar dirkal na Milano–Sanremu in po vrsti stopnjeval izide. Prvič je leta 2020 osvojil 12. mesto, v zadnjih treh letih pa je bil peti, četrti in tretji, ko sta ga lani premagala le dobra prijatelja Belgijec Jasper Philipsen in Avstralec Michael Matthews.
Predvsem branilec zmage Philipsen je vprašljiv za sobotni nastop, potem ko je v sredo grdo padel ob koncu belgijske enodnevne klasike Nokere Koerse. Odličnega sprinterja so oskrbeli v reševalnem vozilu, ekipa pa je na družbenih omrežjih sporočila, da se bo glede na stanje 28-letnika (odrgnine, udarci) v dneh pred Sanremom odločila glede njegovega nastopa.
Prvi adut ekipe Alpecina bo van der Poel, ki je leta 2023 ušel na zadnjem klancu Poggio in se odpeljal sam do cilja pred skupinico s Pogačarjem, ki je takrat končal na četrtem mestu. Pogačar je v zadnjih letih na ne preveč zahtevnih klancih večkrat poskušal, a se nikoli ni mogel povsem znebiti tekmecev v lovu na tako želeno zmago.
Med prestižnimi dirkami Milano–Sanremo velja za eno najlažjih za odpeljati ter eno najtežjih za zmagati. To ji daje nepredvidljivost, ki predvsem v zadnji uri pred zaslone privabi številne športne navdušence.

'Daleč najbolj nepredvidljiva dirka na svetu'
"Sanremo je daleč najbolj nepredvidljiva dirka na svetu, lahko jo zmaga najširši krog kolesarjev od popolnih 'outsiderjev' do največjih zvezd," je ob robu sredine novinarske konference Kolesarske zveze Slovenije ob predstavitvi slovenskih dirk v mednarodnem koledarju dejal športni direktor zveze Martin Hvastija.
Prepričan je, da brez prave ekipe Pogačar nima veliko možnosti. "Če želijo narediti dirko, jo morajo narediti težko. To pomeni, da mora ekipa 100-odstotno opraviti svoje delo na obeh klancih pred finalom v Sanremu. Lahko pa tudi vreme igra zelo pomembno vlogo," je Hvastija namignil na dež, ki je napovedan za soboto.
In obenem tudi najdaljša
Trasa se skozi vsa leta, preizkušnjo prirejajo vse od leta 1907, ni bistveno spremenila. Še naprej je na sporedu slabih 300 km, najbolj zanimivo in največkrat odločilno pa je dogajanje v zadnjih slabih 30 km.
Natanko 27,3 km pred ciljem se namreč začne vzpon na Cipresso (5,6 km/4,1 %), kjer bodo skušale ekipe pod pritisk spraviti predvsem najboljše sprinterje. Nato po spustu s Cipresse sledi deset kilometrov ravnine do zadnjega klanca na Poggio.
Gre za ne preveč zahteven klanec, ki je dolg 3,7 km s povprečnim naklonom 3,7 odstotka. Na nekaterih delih se cesta pokonci postavi z osmimi odstotki, a razlike bolj kot naklon naredi dolg dan v sedlu. V dežju bi bilo to še bolj izrazito. Po Poggiu sledi še 3,2 km dolg spust ter 2,3 km po ravnini po ulici Via Roma do cilja, kjer bo okronan zmagovalec 116. izdaje prestižne "classicissima".
Med favoriti so poleg Pogačarja in van der Poela še Danec Mads Pedersen, Italijana Filippo Ganna in Jonathan Milan, Britanec Tom Pidcock ter Matthews in Philipsen, čigar nastop pa še ni potrjen.
Matej Mohorič je edino slovensko zmago slavil leta 2022:
Med izpostavljenimi kolesarji je tudi zmagovalec leta 2022, Slovenec Matej Mohorič, ki pa za sabo nima najboljšega začetka leta, saj je bil v zadnjem času precej bolan. Leta 2022 je postal prvi Slovenec z zmago v Sanremu predvsem po zaslugi vratolomnega spusta, potem ko je obdržal stik s skupino najboljših na Poggiu.
Letos ni med glavnimi favoriti, od Slovencev pa bo nastopil še Domen Novak, ki bo pomagal Pogačarju v ekipi emiratov predvsem pred zadnjo tretjino dirke. Emirati prihajajo z močno ekipo, saj bodo v zadnjem delu za tempo skrbeli Belgijec Tim Wellens, Ekvadorec Jhonatan Narvaez in Mehičan Isaac del Toro, zmagovalec sredine dirke Milano–Torino.
Ali bo to dovolj za zmago, bo znano med 16. in 17. uro, ko lahko po napovedi tudi dež začini konec prvega spomenika sezone.
Novost bo letos tudi prva ženska preizkušnja Milano–Sanremo, ki se bo končala pred moško. Od Slovenk bosta na ženski premieri te dirke nastopili Urška Žigart (AG Insurance-Soudal) in Špela Kern (Cofidis).
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.