Prvi pregledi po hudem padcu so pokazali, da si je Remco Evenepoel zlomil rebro, desno lopatico in desno roko. Nato pa se je izkazalo, da si je resneje poškodoval tudi pljuča in ključnico, a bo kljub temu že kaj kmalu nazaj na kolesu, je sporočil v odzivu na družbenih omrežjih. 

"Vrnitev se začenja zdaj," je odločno zapisal ob fotografiji iz bolnišnice, ki jo bo zapustil danes (v sredo, 4. decembra, op. a.). Nato ga čakata dva tedna mirovanja. 

Priljubljeni Evenepoel je pojasnil, da je v grozljivi nesreči, kot jo je opisal sam, utrpel kar nekaj poškodb, operacija pa je potekala dobro. "Odločen sem, da se vrnem še močnejši, korak za korakom." 

"Izjemno hvaležen sem za vso podporo in pomoč v zadnjih 24 urah. Od reševalne službe do sosedov, ki so mi pomagali v prvih trenutkih, in medicinskega osebja ter našega ekipnega zdravnika Phila Jansena," je nadaljeval Remco in se ob tem zahvalil še svoji ženi ter preostalim članom družine, ki so stali ob njem. 

Poleg njega je bila v nesrečo udeležena še neznana ženska, ki ji je Remco v sporočilu na omrežju X prav izrazil podporo.

Dvakratni olimpijski prvak, ki ga imajo poškodbe rade 

Za 24-letnim Belgijcem je odlična sezona, v kateri je slavil kar dva olimpijska naslova, najboljši je bil tako na cestni dirki kot na kronometru. Uspeha pa je nato nadgradil še z zmago v vožnji na čas na svetovnem prvenstvu v Zürichu. Odlično se je odrezal tudi na dirki po Franciji, kjer je v skupnem seštevku zaostal le za Tadejem Pogačarjem in Jonasom Vingegaardom.

V novo sezono bi prav gotovo vstopil še z večjimi pričakovanji, a bo zanimivo videti, kakšne posledice bo na njegovi pripravljenosti pustila omenjena nesreča. Ta sicer še zdaleč ni prva v njegovi karieri. Letos aprila je bil skupaj s Primožem Rogličem in Vingegaardom udeležen v hud padec na dirki po Baskiji, po katerem je vsa trojica predčasno odstopila. 

Še huje jo je skupil na klasiki po Lombardiji leta 2020, ko je grozljivo padel z enega od mostov na cesti. Najbolj črne napovedi so celo govorile, da bo Belgijec primoran predčasno končati svojo obetavno kariero, kar se na srečo ni zgodilo. Vrnil se je maja naslednje leto na dirki po Italiji, ko je priznal, da je imel na startu uvodne etape solzne oči, saj se dolgo ni vedelo, ali bo sploh še lahko kolesaril.