24-letnik s Klanca pri Komendi je tretjič zapovrstjo prejel nagrado med cestnimi kolesarji v državi. Leta 2020 je slavil skupaj s Primožem Rogličem. Tadeju Pogačarju je letos uspevalo skoraj vse, grenak okus je ostal le po drugem mestu na dirki po Franciji. Tudi on je pri oceni sezone dal poudarek na besedo skoraj, saj je sezono že oktobra po drugi zaporedni zmagi na dirki po Lombardiji opisal s skoraj popolno.
To je zdaj kronal z nazivom kolesarja leta, decembra bi lahko sledilo še kakšno odlikovanje. "Dogodki, ki se jih udeležujem vsako leto, mi zelo veliko pomenijo. Sploh ker potekajo v domačem okolju skupaj s prijatelji in družino. Prejeti takšno nagrado mi je v veliko veselje," je v sredo zvečer po koncu prireditve medijem razlagal Pogačar.
Član ekipe UAE Team Emirates je nato odgovarjal na vprašanja o prihajajoči sezoni, ki bo zanj peta v poklicnem kolesarstvu. Kljub temu je v tako kratkem obdobju zbral že 46 zmag, dvakrat tudi prestižno dirko po Franciji. Tudi zato se poraja vprašanje, ali je vrhunec že dosegel ali ta še prihaja? "Ne vem, na kateri točki sem trenutno. Mogoče sem čisto na vrhu, mogoče še ne. Bomo videli iz dirke v dirko, ali se da še kaj izboljšati. Želim si tega, motivacija je prisotna," je dodal.
Pravi, da ima v karieri še nekaj neizpolnjenih ciljev, a jih ni razkril. "Tisti cilji, ki še niso izpolnjeni, me ženejo naprej in motivirajo iz dneva v dan. Dokler bom imel takšne cilje, bom treniral in skušal biti vse boljši."
Pogačar posledično ostaja lačen zmag, uspehov in dirkanja. "Še večjo motivacijo imam, saj vidim, kaj vse je mogoče. Pred vstopom v poklicno serijo si kaj takega nisem predstavljal, želje so bile precej skromnejše. Zdaj so tiste želje že izpolnjene, cilji pa so višji in vem, da se jih da doseči. Sem precej bolj motiviran kot štiri leta nazaj."
Še bolj pa mu ustreza vloga lovca, potem ko mu je naziv najboljšega na Touru letos vzel Danec Jonas Vingegaard. "Braniti je zmeraj težko, vsakemu je težje, je zoprna stvar. Sam si želim napadati in prevzeti vodstvo," je na kratko pripomnil.
Tako na odlikovanju pri predsedniku Borutu Pahorju, kjer je prejel zlati red za zasluge, kot kasneje na Večeru zvezd je dejal, da načrta za sezono 2023 še ni. Za zdaj so bili zgolj grobi sestanki, seveda pa si sam ob podobno začrtani poti kot letos želi novega naskoka na rumeno majico. Pred tem pa seveda sledi še obisk domačih cest na slovenski pentlji.
Prehitevati pa noče, v domovini zdaj uživa predvsem v prostih dneh. "Malo drugače je s temi dogodki in počitnicami, kakršne so bile. Ne samo na kolesu, uživam lahko tudi v drugih stvareh in pozabim na tekmovalnost. Ta mesec premora pride prav ne zgolj v kolesarstvu, temveč v vsakem športu in življenju nasploh."
Za sabo ima tudi daljši oddih v Kolumbiji pri prijatelju in tekmecu Rigobertu Uranu. Destinacijo je priporočil vsem, ki imajo nekaj odvečnega denarja in časa. "Tam sem doživel marsikaj, od kolesarskih do pevskih navdušencev, narave, potovanj ... Dobil sem nov vpogled na svet in moram reči, da sem zelo užival, videl nove stvari. Zagotovo se želim vrniti v Kolumbijo," je v deželi, ki je zaljubljena v kolesarstvo, razlagal slovenski as.
Ta bi lahko po premoru nastopil na božičnem ciklokrosu v domovini, a tega še ni potrdil. "Ne vem še, zaenkrat forme še ni. Zelo malo bom na kolesu za ciklokros, zato se bom odločil dan pred dirko ali pa celo na dan dirke," je v nevednosti novinarje zadržal Pogačar, ki bo ta mesec nastopil na dobrodelni dirki v Monaku in decembrskem kriteriju v Madridu.
Kolesarki leta Eugenia Bujak in Monika Hrastnik
V ženski konkurenci ni bilo posebej izstopajoče tekmovalke, je pa dovolj za nov naziv najboljše kolesarke prejela Eugenia Bujak. Letos je osvojila srebrno kolajno na sredozemskih igrah, postala je državna prvakinja na cestni dirki, obenem pa je sezono končala kot najvišje uvrščena Slovenka na lestvici Ucija. Bujakove na prireditvi ni bilo.
Najboljša v kategoriji gorskih kolesarjev sta postala Monika Hrastnik in Luka Berginc. Monika Hrastnik je še drugič zapovrstjo v Mariboru postala evropska prvakinja, na svetovnem prvenstvu v francoskem Les Getsu je zasedla peto mesto, še šestič pa je bila državna prvakinja. Berginc je blestel predvsem v evropskem pokalu.
"Sezona se ni začela dobro, zato sem se veliko naučila, predvsem kako vztrajati in se pobrati, ko ne gre po načrtu. Zato sem na koncu lahko bila zadovoljna s sezono," je na podelitvi dejala najboljša gorska kolesarka.
Priznanje za posebne dosežke sta prejela še gorski kolesar Jakob Klemenčič, evropski prvak med mladinci v disciplini eliminator oziroma dirkanje na izpadanje, ter Matej Mohorič. Predvsem slednji je postal tretji Slovenec z zmago na enem od petih spomenikov, slavil je na dirki Milano - Sanremo. "Bolje ne delati tega," je dejal Mohorič ob posnetkih vratolomnega spusta s Poggia ob zmagi v Sanremu.
Priznanje za dolgoletno uspešno delo v kolesarstvu so prejeli dolgoletni koroški funkcionar Damjan Kalčič, turizem Dolina Soče, tudi zaradi organizacije etape dirke po Sloveniji, v imenu podjetja je govoril direktor Viljam Kvalić, ter Radoje Milić, specialist športne medicine in fiziolog, skozi roke katerega so šli številni odlični kolesarji.
Za življenjsko delo je nagrado prejel Brane Ralijan, priznani kolesarski funkcionar ter nekdanji dolgoletni sodnik in kolesar. Priznanje za življenjsko delo je prejel tudi Aleš Čerin, nekdanji predsednik KZS med letoma 1998 in 2006, ko je Slovenija začela dosegati vrhunske rezultate na mednarodni ravni, ter eden od pionirjev pri zagonu maratona Franja ter vzpostavljanju ženskega kolesarskega kluba BTC City Ljubljana. Posebno priznanje KZS ob 50-letnici delovanja pa je prejel tudi kolesarski klub Adria Mobil, v imenu katerega je priznanje prevzela Mojca Novak. Nagrade so kolesarjem in kolesarkam podelili na predlog pristojnih odborov in po sklepu predsedstva KZS.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.