'Heroj z Višarij' dolgo ni vedel, ali so se sekunde izšle Rogliču v prid

Skromen in nasmejan 34-letni Tržičan Mitja Mežnar je Rogličev prijatelj iz mladosti, ki nam je razložil, kako so bili ti trenutki videti v njegovih očeh. Mitja je nato prejel tudi simpatično nagrado, zaradi katere zagotovo ne bo lačen.

Bureka se bo Mitja Mežnar letos res lahko najedel. Burek Olimpija namreč ni snedel svoje obljube, javno objavljene na Facebooku, da bodo tistemu, ki je Primožu Rogliču pomagal, potem ko se mu je snela veriga, podarili bon za brezplačen burek do konca leta.

"V imenu Slovenk in Slovencev ti v Bureku Olimpija iskreno čestitamo za tvojo nepozabno potezo in ti podarjamo burek celo leto zastonj. Burek najbolj paše z jogurtom, smo ti že danes prvega prinesli," je Jernej Tomazin pred našo kamero Mežnarju izročil nagrado. "Najmanj, kar lahko naredimo, ker podpiramo dobre zgodbe," je dodal.

Skromen Mitja si zagotovo zasluži to nagrado in naziv junak, pa čeprav sam svoje poteze ne vidi kot herojske. "Niti malo se nimam za tega heroja, ker verjetno bi čisto vsak, ki bi imel to priložnost, takemu super fantu pomagal,"  je dejal za oddajo Svet na Kanalu A.

V jutranjih urah sta, pravi Mežnar, s prijateljem odkolesarila do Trbiža, nato pa sta se odločila, da bosta pot do Svetih Višarij nadaljevala peš, tik ob trasi dirke. "Potem pa sva nekako sklenila, da poskusiva dati Primožu neko spodbudo tam, kjer je mogoče ne bo. Tako da je zgolj naključje, da sva pristala tam," pojasnjuje, kako sta mu tisti klanec želela narediti vsaj za odstotek lažji. 

Naključje ali ne, Mitja je v trenutku, ko se je na klancu Primožu snela veriga s kolesa, kolesarju priskočil na pomoč.

"Sem pač videl, da je Primož zelo v prazno na hitro nekaj zavrtel in sem si rekel, da to pa ne bo nič dobrega. In potem je še stopil s kolesa dol, potem pa ja, čisto refleksno sem samo hitro, kakor se je pač dalo, tekel dol do njega," opisuje, kako je tekmovalca skušal čimprej spraviti nazaj na progo, da lahko nadaljuje.

Brez mobilnega signala na progi

Najprej je sicer previdno počakal, da je do Rogliča prihitel mehanik, nato pa ga je pomagal potisniti proti cilju. Pa čeprav jim je, pripoveduje Mežnar, Primoževa mama dan prej to strogo prepovedala. "Pred tem smo se res srečali na vrhu Višarij in je med drugim omenila, da Primoža danes res ne smemo potiskati. Ampak glede na situacijo, ki se je zgodila, se pravi tehnična okvara, mislim, da je to bilo to čisto v redu," se smeji. 

Plemenita gesta Mitje Mežnarja je kolesarju pomagala, da ga je takšna tehnična okvara stala zgolj 15 sekund. Mitja pa, kot pravi, zelo dolgo ni vedel, kakšen uspeh je Roglič dosegel: "Ker na tej progi ni bilo signala in je bilo zelo težko priti do podatka, ali je bilo dovolj in ali so te sekunde sešle njemu v prid."

 Sicer pa sta Mitja in Primož stara znanca, njuni poti sta se križali tudi pred 16 leti, ko sta bila v mladinski skakalni reprezentanci sotekmovalca. Največji uspeh sta skupaj dosegla, ko sta bila ekipno zlata prav v Trbižu.

V soboto pa sta skupaj spisala še eno zgodbo, ki jo bosta nekoč zagotovo pripovedovala vnukom.

'Uspeh, o katerem smo lahko še pred nekaj leti le sanjali'

Z Rogličevo zmago na Giru so slovenski kolesarji po španski Vuelti in francoskem Touru osvojili še tretjo navečjo tritedensko kolesarsko dirko na svetu. 

"Gre za uspeh, o katerem smo lahko še pred nekaj leti le sanjali," pravi nekdanji kolesar Martin Hvastja, prepričan, da je tako pred Rogličem kot tudi podmladkom slovenskega kolesarstva še lepa in dolga prihodnost. Hvastja, serijski udeleženec italijanskega Gira v 90. in na prelomu tisočletja, se še dobro spomni, kakšna čast je sploh nastopiti na italijanski kolesarski pentlji.  

"V mojih časih smo s strahospoštovanjem hodili na to dirko, že sama uvrstitev je bila presežek. Da bi si takrat mislil, da bo kak Slovenec zmagal – to je bila utopija. Bile so pa sanje in korak po korak smo prišli do tega," je dejal za oddajo 24UR.

V zadnjih letih pa pravo razvajanje slovenskih šampionov. Predvsem nazadnje okičenega Rogliča, ki je ob nizanju uspehov pokazal tudi moč pobiranja po padcih. Ob tem mu je večkrat pomagal fizioterapevt Mit Bračič: "Moram reči, da je bilo zelo evforično, veliko čustev, veselja, skrbi. Potem na koncu pa normalno, da smo bili vsi veseli." 

In ne le njegovim sodelavcem, vsej Sloveniji je zastal dih, ko se je na odločilnem kronometru dva kilometra pred ciljem Rogliču snela veriga.

Fizioterapevt Bračič sicer meni, da ima Primož v svojih nogah še dobro zalogo tudi za nadaljnje uspehe: "Mislim, da v tem vmesnem obdobju, ko si odpočije in pripravi, da bo lahko še zelo nevaren na Vuelti." 

Ni pa niti izključeno, da se kot drugi kapetan svoje ekipe pojavi še na francoskem Touru. Na Svetih Višarjah je dokončno obračunal z demoni z Deske lepih deklet (La Planche des Belles Filles). 

"Mislim, da se je zavedal, da je to ključni trenutek njegove kariere: ali ostane večno tisti, ki pada in se pobira, ali pa naredi nekaj velikega," meni Hvastja. Vrhunski zgled za podmladek, ki prihaja. Hvastja je z nami govoril ravno po povratku z mladinske dirke pokala narodov: "In Gal Glivar je zmagal, to je prvi velik uspeh slovenskega kolesarstva po uspehih Tadeja Pogačarja v tej generaciji."