Dilema zasledovalcev: takoj napasti Pogačarja ali staviti na izčrpavanje?

Hanibal je čez Alpe s seboj peljal tudi okoli 40 bojnih slonov, zato je njegov podvig kljub končnemu neuspehu ostal trdno zapisan v zgodovinskih knjigah. Priložnost, da se vpišejo vanje, imajo danes na prvi od dveh kraljevskih alpskih etap kolesarji na Touru.

Prvič na 109. izvedbi dirke po Franciji jih čaka vzpon najvišje, ekstra kategorije. In to ne zgolj eden. Za ogrevanje se bodo zapeljali na Lacets de Montvernier. Klanec druge kategorije sam po sebi ni nič posebnega, a je na zemljevidu mnogih navijačev, predvsem pa režiserjev televizijskih prenosov, zapisan zaradi svoje slikovitosti.

Na dobri polovici 151 kilometrov dolge trase bo karavana prečkala prelaz Telegraph prve kategorije, od koder se bo po krajšem spustu cesta hitro zopet postavila navkreber. Kolesarji bodo obiskali najvišjo točko letošnje trase Col du Galibier na višini 2642 metrov. Eden od najbolj kultnih vrhov v svetu kolesarstva bo na sporedu tudi dan kasneje, ko se bodo nanj povzpeli z druge strani. 

A Galibier bo tako v sredo kot četrtek v senci sklepnih vzponov. V sredo bo ta čast pripadla prelazu Granon, ki so ga organizatorji šele drugič in prvič po letu 1986 vključili v dirko. O njegovi zahtevnosti dovolj pove naslednji podatek: v prvem od enajstih kilometrov vzpona povprečni naklon znaša 8,2 odstotka. Vsi ostali kilometri so strmejši. Vrhunec je na sredini, ko tri km zapored naklon ne pade pod deset odstotkov.  

Kjer je LeMond slekel Hinaulta

Col du Granon se je leta 1986 v zgodovino Toura vpisal predvsem s tem, da je na njem zadnjič v karieri rumeno majico nosil legendarni Bernard Hinault. Prav na tisti etapi, ki jo je sicer dobil Španec Eduardo Chozas, ga je namreč za dobre tri minute prehitel kasnejši zmagovalec Greg LeMond. 

Prva od visokogorskih bitk

Naj se za konec zopet vrnemo približno 2400 let nazaj. Hanibal je proti Rimljanom sprva dobival bitko za bitko, a so ti sčasoma prišli do spoznanja, da njegova vojska na dolgi rok zaradi logističnih zahtev ne bo sposobna držati takšnega tempa. Po 16 letih vojskovanja se je Hanibal brez končnega uspeha moral vrniti domov.  

Podoben nauk velja tudi za kolesarje na letošnji dirki po Franciji – ob majhnih razlikah v skupnem seštevku zmaga v bitki za Col du Granon skoraj zagotovo še ne bo pomenila zmage v vojni za rumeno majico.

Pri Jumbo-Vismi in Ineosu bodo skušali izkoristiti številčno premoč

Predvsem v taboru Pogačarjevega najresnejšega tekmeca Jonasa Vingegaarda bi se lahko odločili za "rimsko" taktiko izčrpavanja. Tadej Pogačar je ostal že brez dveh pomočnikov, medtem ko je Jumbo-Visma zaenkrat še nedotaknjena, Danec pa ima ob sebi tudi mojstra za najzahtevnejše vzpone Primoža Rogliča in Seppa Kussa. V boju za rumeno majico velja omeniti še britanski Ineos s tremi med najboljšo osmerico.

Pred kolesarji je v četrtek nova izjemna gorska etapa s ciljem na Alp d'Huez, nakar v zadnjem tednu sledijo še Pireneji. Sodeč po izjavah Pogačarjevih konkurentov, se vsi zavedajo, kdo je najmočnejši kolesar v boju "ena na ena". A preostane jim upanje, da bo manko pomočnikov sčasoma terjal svoj davek. In morda prav zato glavni favoriti tokrat še ne bodo povsem razprostrli svojih topov.