"Kruto je biti kolesar svetovnega kova na Touru, ker so vsi tako dobro pripravljeni, da včasih trpiš kot žival. Na Col de la Lozu me je bilo sram pred vsemi slovenskimi navijači, ker sem bil na koncu svojih moči. S 140 srčnega utripa in 300 vati sem se 'klatil gor', kar zmore vsak rekreativni kolesar. Štiri mesece sem bil od doma, skupno pol leta sploh nisem videl svoje družine. Zato se počutiš neumno, ko v ozadju loviš časovno zaporo. A potem pride takšen dan kot danes," je o trpljenju, ki ga je moral prestati, da se je tri dneve pred koncem Toura le razveselil etapne zmage, iskreno spregovoril Matej Mohorič.
To je bila peta najhitrejša etapa v zgodovini Toura, povprečna hitrost zmagovalca je bila 49,1 km/h. Mohorič je Asgreena prehitel za približno 7 centimetrov ali, izraženo časovno, za štiri tisočinke, kar je najmanjša odmerjena razlika v zgodovini francoske pentlje.
"Želel sem narediti največ za sebe, predvsem pa za ekipo in osebje, ki gara cele dneve. Zbujajo se ob šestih in zaključujejo ob polnoči. Enostavno je to veliko garanje. Seveda ima tudi dobre strani, ampak včasih je zares težko. Danes sem čustven, ker vem, koliko sem naredil zato. To zmago bi predvsem posvetil ekipi," je dodal v izjavi za TV Slovenija.
Ves čas na robu svojih zmožnosti
Že pred začetkom etape se je vedelo, da bi jo znali zaradi ugodnega profila odločiti ubežniki. Mohoriča v prvotni skupini, ki se je izoblikovala 50 kilometrov po startu, ni bilo. Potem ko se ji je priključil, pa je skupaj s Kasperjem Asgreenom in Benom O'Connorjem odločilni napad pripravil na zadnjem od dveh vzponov, ko je bilo do cilja še slabih 30 kilometrov.
Trojica je složno sodelovala vse do zadnjih metrov, tako da se ji močna zasledovalna skupina s številnimi zvezdniki ni uspela priključiti. "Verjel sem vase in v vse, kar sem žrtvoval, da sem lahko danes tukaj. Vse do konca nisem obupal. Skušal sem biti nesebičen, pripomogel sem, kolikor sem lahko. Ves čas sem bil na robu svojih zmožnosti. Vedel sem, da moram vse narediti perfektno," je razplet etape komentiral član Bahrain Victoriousa, ki se lahko pohvali z etapnimi zmagami na vseh tritedenskih dirkah.
'Očitno je Gino iz nebes želel, da zmagam'
Na ciljni ravnini je naprej poskušal O'Connor, a je njegov napad brez težav pokril zmagovalec 18. etape Asgreen. "Ko je O'Connor, ki ni tako hiter kot midva z Asgreenom, začel sprintati, sem vedel, da mora Asgreen reagirati. Vedel sem, da moram iti za njim in da če startam 100 metrov do cilja z vso močjo, imam mogoče možnosti. Bilo je dovolj, da sem zmagal. Imam občutek, kot da sem jih izdal, ker so močnejši od mene. Očitno je Gino iz nebes želel, da zmagam," se je Mohorič v cilju spomnil na Gina Mäderja, nekdanjega ekipnega kolega, ki je življenje tragično izgubil na dirki po Švici.
Za 28-letnika iz Podblice je bila zopet srečna številka 19. Že pred dvema letoma je namreč dobil prav 19. etapo, ko je bil prav tako najboljši iz velike ubežne skupine. "Tretji teden je in takrat so vsi res, res utrujeni. Cel dan trpiš. Danes mi je bilo tako neugodno, ko sem bil v glavnini, a vedel sem, da je vsem ostalim enako. Najraje bi se zjokal, odvil na travo in zaspal za tri ure. A veš, da se moraš potruditi in narediti vse, kar je v tvoji moči. Danes sem zares ponosen na to, kar mi je uspelo."
KOMENTARJI (75)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.