Janković kliče Subotića!

Upravni odbor košarkarjev Uniona Olimpije na ponedeljkovi seji ni potegnil odločilne poteze za rešitev letošnje tekmovalne in poslovne krize. Po nekaterih napovedih naj bi vodstvo kluba vendarle sprejelo „tihi“, vendar premalo odločni odstop trenerja Memija Bečiroviča, še bolj nepričakovano pa je bilo „preživetje“ direktorja Janeza Rajglja.

Slednji je bil zaradi svoje nedorečene klubske politike in katastrofalnega vodenja kluba zadnje tedne najbolj na udaru tivolskih vplivnežev, ki pa so kranjskega funkcionarja zaenkrat vendarle pustili na tem položaju. Vendar to ni dokončna rešitev zapletenega tivolskega rebusa, saj bi utegnila nova serija porazov v Evroligi in regionalni Ligi NLB dokončno „odnesti“ nekdanjega direktorja Geoplina Slovana Rajglja. Za Union Olimpijo pa je v tem trenutku precej bolj kot Rajgelj pomemben trener Bečirovič, ki bi moral po nekakšnem tihem dogovoru novo leto vendarle še preživeti v Tivoliju.

V to veliko poslovno-politično žaloigro okoli tivolskega kluba pa se najbolj vztrajno vključuje ljubljanski župan Zoran Janković, ki bi na klopi Uniona Olimpije najraje videl Slobodana Subotića – Piksija, že drugo sezono trenerja košarkarjev Splita. Prav Janković meni, da bi moral Union Olimpijo voditi najbolj uspešni slovenski trener Subotić, ki pa nad županovo idejo trenutno ni navdušen. Piksi v Splitu namreč vodi mlado in nadarjeno ekipo, predsednik dalmatinskega kluba pa je njegov prijatelj in osebni zaupnik Dino Rađa, ki ga Subotić ne bi kar tako pustil na cedilu.

Kakor koli že, v 7. krogu Evrolige, v katerem se bo Union Olimpija doma pomerila s poljskim Prokomom Treflom, bo jutri zvečer na tivolski klopi sedel Bečirovič, na tribuni za njim pa spet direktor Rajgelj. Peter Vilfan tako še vedno tiho in prikrito ostaja v ozadju, televizijski komentator, mestni svetnik, menedžerski svetovalec in lastnik zasebne košarkarske šole pa ima ob vsej tej kadrovski kombinatoriki še eno veliko težavo.

V primeru, da bi županovi somišljeniki Vilfana vendarle potisnili na mesto začasnega direktorja kluba, bi se v košarkarskem Tivoliju pojavila nova, zelo velika kadrovska „luknja“. Peter Vilfan ob sebi v klubu namreč ne bi prenesel večjega ali vplivnejšega slovenskega ali tujega košarkarskega imena, ki naj bi kmalu po novem letu vendarle vkorakal v razrahljani košarkarski Tivoli.