Če so Slovenci z zmago v prvem krogu proti Čehom takorekoč opravili posel in se prebili v drugi del tekmovanja, pa so proti drugima predstavnikoma v skupini A razočarali. Predvsem obračun s Poljaki, ko v prvem polčasu niso mogli niti približno konkurirati varovancem Bogdana Wente (33:26) in skromna predstava proti Hrvatom (29:24), sta nazorno pokazala, kako "uspešno“ so nekdanji evropski podprvaki opravili s pripravami.
Da se razumemo, nihče igralcem ne očita srčnosti in borbe za vsako žogo, a igra reprezentance je žal na nivoju ekipe, ki ni opravila priprav. Aleš Pajovič je tako denimo najbolj konstanten igralec, a opravil je mizerni del priprav, tisti, ki so trenirali od prvega dne naprej, pa igrajo na povprečnem nivoju. Med tistimi, ki so se zaenkrat izkazali, velja omeniti še Luko Žvižeja, čeprav proti Poljakom ni blestel, pa oba vratarja, sicer pa ekipa še vedno nima pravega organizatorja igre.
Zorman (še) ne razigrava
Strokovno vodstvo slovenske reprezentance je pred začetkom priprav bilo mnenja, da se bo igra vrtela okrog Uroša Zormana (Ciudad Real), a Ljubljančan še vedno ni odigral kakšne sila kakovostne tekme. Potiskanje žoge proti krožnemu napadalcu, slabe podaje in rinjenje proti črti sta žal tisto s čimer se lahko popularni Zut ta hip predstavi. Čeprav ima selektor Miro Požun izjemne krilne igralce, pa se tega organizator igre ne zaveda.
Navijači zelo glasni
Združeni slovenski navijači, na sever Evrope jih je odpotovalo kakšnih 90, so eni redkih, ki niso razočarali predstavništva Rokometne zveze Slovenije na Norveškem. Glasno spodbujanje vseh 60 minut tekme ter dnevna vožnja iz 100 kilometrov oddaljenega mesta od Stavangerja pa sta vredna pohvale. Ne pa tudi igra nekaterih reprezentantov, saj bi lahko bil njihov izkupiček po prvem delu tekmovanja bistveno boljši.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.