Poleg slabega vremena jim je v zadnjem tednu nagajalo tudi zdravje, a se je stanje vsaj na tem področju v zadnjih dveh dneh občutno izboljšalo.
V sredo so Humar in njegova ekipa doživeli vremensko najslabši dan doslej. Poleg nenehnih padavin so največja težava visoke temperature, ki mehčajo sneg in povzročajo več plazov, kot je običajno za ta letni čas. Tako jih veliko bolj kot želodčne težave, s katerimi so se srečali praktično vsi v odpravi, skrbi stanje že postavljenih šotorov v višinskih taborih na Messnerjevi smeri, saj se bojijo, da niso vzdržali plazov in močnega sneženja. Toda Humar kljub nezavidljivemu položaju ostaja miren: "Delamo vse, kar se da, da končno pridem do 7000 metrov aklimatizacijske višine in nato vstopim v zamišljeno smer. V Himalaji ni prehitevanja, ni plezanja po načrtu, pač pa glede na situacijo, ki se spreminja iz dneva v dan. Skupno vodilo vseh mojih dosedanjih odprav je: 'vztrajaj in čakaj na pravi trenutek!' Glavo pokonci - kjer je volja, tam je pot!"
Rupalska stena je sicer petkrat višja od stene najvišje slovenske gore Triglava, hkrati pa neprimerno bolj krušljiva in polna snega, ki ga ni mogoče obiti. Tako visoka stena se začne nizko, hkrati pa je ta še na sončni strani gore. Projekt otežkočajo tudi velike razdalje, saj na primer od enega konca podnožja Triglava do drugega človek potrebuje dve uri hoda, od enega konca podnožja Nanga Parbata do drugega pa ves dan.