Očitno vam gora tokrat ni bila namenjena…
Doslej je vedno šlo po načrtih, enkrat pa se je moralo zgoditi tudi to. Tokrat smo štirikrat poskusili, vreme in razmere (plazovi, visoke temperature, globok sneg) so bile ves čas slabe. Enostavno ni šlo.
Pa ste že prej pričakovali, da bi se morda lahko zgodilo tudi to, da bi vam vreme preprečilo podvig?
Na vsak način. Stena je tako visokega ranga in tako nevarna, da jo je teoretično možno preplezati le ob idealnih razmerah, veliki sreči in zelo dobri pripravljenosti.
Precejšnje težave ste imeli tudi z zdravjem…
Na žalost res. Tri tedne smo se ubadali z drisko oziroma nekim virusom in tudi nismo vedeli, za kaj točno gre. Naposled smo le dobili prava zdravila in zadeve so se umirile, slabo vreme in razmere pa so se nadaljevale.
Kljub slabim razmeram na gori in težavam z zdravjem ste se kar štirikrat odpravili v steno. Nam lahko na kratko opišete, kaj ste tam doživljali?
Nazadnje sva šla s Stipetom sama in končno postavila tabor 3. Vstal sem ob štirih zjutraj in šel sam naprej. Glede na prejšnje dni, ko je bila temperatura na 6100 metrih 0 stopinj Celzija, sem računal, da bi bila vsaj na 7000 metrih led ali zmrznjen sneg. Vendar je bila še vedno nekakšna brozga oziroma kaša, ves čas so se prožili plazovi kamenja in ledu, zaradi česar enostavno ni kazalo drugega, kot iti nazaj.
Eden izmed plazov naj bi vas tudi oplazil…
Ko sva sestopala, se je zaradi visokih temperatur ves čas sprožalo kamenje, in ko sem bil ravno pod serakom, se je le-ta podrl naravnost name in me hvala bogu ob sreči, ki jo ponavadi imam, noben večji ni zadel ob glavo.
Kdaj pa je bil tisti ključni trenutek, ko ste se odločili, da odnehate? Najbrž je treba imeti tudi za to pogum.
Aklimatiziral sem se v Messnerjevi steni, ki je še vedno smer velikega formata, in ki še ni bila ponovljena, tudi zaradi slabih razmer in težav, ki jih ima ta smer. V smeri, ki sem se je želel lotiti jaz na desni strani, pa gre za neko čisto novo dimenzijo. Ko sem torej plezal tam gor in gledal proti desni, kako se valijo kamenje, led in seraki, sem enostavno vedel, da čez to smer živ ne bom prišel. Zato sem se tudi odločil, da grem nazaj.
Pa je ta smer in najvišja stena še v vaših načrtih?
Prav gotovo. V tej steni sem praktično vsa zadnja tri leta, odkar sem se pobral z vozička. Bil sem maksimalno pripravljen, tudi ob pomoči vseh, ki so mi pomagali. Vendar prek narave ne gre, gora počaka, jaz bom pa tudi.
