Humar je povedal, da bo to njegov najzahtevnejši vzpon doslej, vendar je zanj fizično, psihično in tudi glede na opremo bolje pripravljen kot na pretekle podvige. Prepričan je tudi, da mu vzpon ne bi smel spodleteti, če bo le imel vsaj tretjino tiste sreče, ki jo je imel doslej.
V steno začetek julija
Po aklimatizaciji, ki bo potekala do 10. julija, Humar namerava med 10. in 13. julijem vstopiti v steno, ki jo bo preplezal solo in brez dodatnega kisika po direktni prvenstveni smeri med Poljsko-mehiško in Nemško-italijansko smerjo. Prve štiri dni bo Humar nepretrgoma plezal, vmes pa si bo predvidoma lahko vzel le nekaj ur počitka v posebej zanj izdelani spalni vreči, ki se pripne na dva ledena vijaka.
Vrnitev v tabor pa je možna le prek vrha, pri čemer bo predvidoma sestopal po Nemško-italijanski oziroma Messnerjevi smeri, če pa razmere tega ne bi dopuščale, bo sestopal po severni strani, ki je orienatcijsko zanj precej slabša, saj bi v gori ostal popolnoma odrezan od sveta. V idealnih razmerah Humar sicer ocenjuje, da je lahko v bazi že v osmih dneh, v steni pa lahko zdrži 14 dni.
Viki Grošelj, ki je med slovenskimi alpinisti osvojil največ osemtisočakov (kar 10 od 14), je na konferenci poudaril, da je Rupalska stena navišja na svetu in da je smer, ki si jo je začrtal Humar, najtežja možna, kljub temu pa verjame, da je Humar trenutno edini alpinist na svetu, ki mu ta vzpon lahko uspe.
Nanga Parbat znana kot Ubijalska gora
Najbolj zahodni himalajski vrh Nanga Parbat je sicer ločen od ostalega gorovja in se nahaja v pakistanskem delu pokrajine Kašmir. S Svojimi 8126 metri je deveta najvišja gora na svetu, po njeni osvojitvi leta 1953 pa je njen vrh doseglo že skoraj 200 ljudi, vendar jih je večina pristopila po severni strani, medtem ko so v južni Rupalski steni, ki je bila prvič preplezana leta 1970, preplezane le tri smeri. Nanga Parbat ali v prevodu Gola gora je med alpinisti sicer znana kot Ubijalska gora, saj je v svoji zgodovini zahtevala izjemno veliko število žrtev med svojimi osvajalci.
