Belorusija in Latvija bosta po načrtih prihodnje leto med 21. majem in 6. junijem skupaj pripravili SP. Dolgoletni beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je na volitvah 9. avgusta po uradnih izidih slavil s kar 80 odstotki podpore, izvolitev pa je sprožila val protivladnih protestov, kakršnih v Belorusiji po razpadu Sovjetske zveze še ni bilo, ter ostre odzive oblasti.
"V Belorusiji so tudi športniki in drugi iz športnih krogov tarče represije oblasti – ta čas je dokumentiranih okrog 60 primerov. Obenem so vodilni politični predstavniki, odgovorni za nasilna dejanja, tudi na vodilnih položajih v športnih organizacijah," je Maximilian Klein dejal v pogovoru za petkovo izdajo dnevnika Frankfurter Allgemeine Zeitung. Lukašenko je med drugim tudi predsednik domačega olimpijskega komiteja.
Predsednik latvijske vlade Krisjanis Karins je že večkrat izrazil dvom o možnosti, da bi lahko Latvija skupaj z Belorusijo gostila SP, ter izpostavil, da bi morali začeti pogovore o možnosti izvedbe srečanja 16 najboljših reprezentanc sveta drugje, ne pa v Minsku. Pri tem je izpostavil varnostne razloge, ki bi lahko marsikatero reprezentanco odvrnili od potovanja v Belorusijo, pa tudi dvomljivo spopadanje s pandemijo covida-19 v tej državi. Latvija in Belorusija sta prvenstvo dobili leta 2017, ko sta skupaj ugnali finsko kandidaturo.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.