Ljubitelji jeseniškega hokeja: Pustite nam klub, ki ga ljubimo!

Hokejisti Acronija Jesenic še sploh ne vedo, ali bodo zaigrali v državnem prvenstvu, negotova situacija v Podmežakli pa najbolj najeda živce privržencem državnih prvakov. Stanje v klubu je že lep čas alarmantno, pod obvestila za javnost se podpisuje le še upravni odbor kluba, njegova sestava pa je po zadnjih spremembah na Ledarski neznanka. Ljubitelji jeseniškega hokeja se bojijo, da se bliža bridki konec hokeja na Jesenicah, saj luči na koncu tunela, tudi z menjavami v vodstvu kluba, ni.

"Pred leti nasedla barka je prelomljena in potopljena. Nekoč veličasten klub z blestečim imenom, dolgoletno tradicijo, polno uspehov, hokejsko šolo, ki so jo kopirali v bližnji in daljni okolici je, kot vse kaže, mrtev. Mnogi navijači pa razočarano ugotavljamo, da smo ostali brez ljubljenega športa. Škoda, ki jo je naredila trenutna uprava, je nepopravljiva. Čudež lahko prinese le bogat stric.
Ko je tri leta in pol nazaj predsednik postal Slavko Kanalec, je marsikdo zadovoljen pričakoval svetle čase jeseniškega hokeja. Po nekaj letih navideznega zategovanja pasu pa svetlih časov nikakor ni. Zakaj navideznega? Poudarjena je bila sanacija kluba, skozi garderobo Jesenic pa je prikorakalo morje tujcev, skoraj toliko, kot v celotni pretekli zgodovini skupaj. Hiter pregled pokaže 40 tujih imen v zadnjih treh sezonah, od tega so zgolj redki tisti, ki so upravičili ime okrepitev. Neki v času izgubljeni hokejski vratarji in v alkohol vdani ameriški igralci in trenerji nikakor niso mogli pomagati Jesenicam. Ob tem pa se je klub na grd in zelo zahrbten način reševal domačih igralcev, ki so bili kvalitetnejši in cenejši od nekonkurenčnih tujcev.
Da nova uprava s predsednikom na čelu nima prave strategije, je bilo mogoče začutiti že kaj kmalu v sezoni 2009/10. Ko je bil iz kluba prepoden eden redkih zvezdnikov, ki je vztrajal tudi v kriznem času na Jesenicah, Tomaž Razingar, se je marsikateri navijač spraševal, komu služi tak ukrep. Še huje je bilo nekaj mesecev kasneje, ko je uprava zrežirala incident v Ratečah, za katerega je tudi sodišče potrdilo, da se ni zgodil. Po hitrem postopku, brez pravic je bilo odpuščeno šest domačih hokejistov, ob tem pa oblatena njihova imena, imena njihovih družin in tudi ime kluba. A kot da to ni bilo nikomur mar.

Sledila je sezona, ki so jo reševali domači mladeniči, saj igralci, ki so bili pripeljani v klub, niso bili dorasli nalogam. Svetla točka je bil Heikki Mälkiä, Finec, ki ve, kako se je treba iti hokej. Po navideznem odstopu športnega direktorja se je zdelo, da bo barka vseeno izplula, a začele so se čudne zgodbe okoli prestopov najboljših igralcev. Namesto da bi klub nadgradil dobro postavljeno osnovo okoli nekaj domačih mladih zvezdnikov z veljavnimi pogodbami, se jih pred novo sezono rešil. Za posebno blamažo je bilo poskrbljeno ob finalnih tekmah v državnem prvenstvu. Prazna dvorana na tretji tekmi je ukrep inšpekcije, ki pa nima političnega ozadja, ampak je posledica vzvišenosti in netaktnih izjav v medijih, kako polna dvorana prinaša več dobička, kot ga lahko kazen pobere.
Letošnja sezona pa je ena sama velika zmeda brez repa in glave. Vse tisto, kar je trener mukoma postavil, je bilo ob prvih rezultatskih uspehih podrto. Neurejene razmere za bivanje in še nekaj nespoštovanj pogodbe so mnogim igralcem pomenile le eno. Odhod z Jesenic. Ponovno je bilo potrebno poiskati neke igralce, jih vpeljati v sistem in ko se je pričelo osvajanje zmag, je sledila nova serija odhodov. Ostali so domači igralci, se trudili in dosegli nivo nasprotnikov, pričeli z zmagami in bili spet onemogočeni. Obljubljenih poplačil za nazaj za njih v januarju ni bilo, to pa jim je predsednik sporočil kar preko videointervjuja. Odhod še nekaterih domačih igralcev je pomenil spet nek nov začetek, a najprej je bilo potrebno izboriti pravico nastopa v borbi za končnico. EBEL je postavil ultimat, predsednik pa se je izgubil neznano kje. Za ohranitev nekaj časti so se borili predvsem ljudje iz Ljubljane, jeseniški največji rivali.
In ko se je zdelo, da se ne more prav nič več zgoditi, je uprava potegnila samomorilsko potezo in odslovila vso trenersko trojko, za nameček pa se je župan zapletel v nepremišljene izjave, ki so pripeljale do kriminalističnih preiskav, napovedi tožb, kar je najhuje, pa Jesenicam grozi izgon iz EBEL.
Ne glede na dogodke okoli kluba, je skupina zvestih navijačev, med katerimi je nekaj zbranih v skupine, drugi pa so samostojno del navijaškega zbora južne ali severne tribune, vztrajala ob vseh teh zgodah in prigodah. Tudi navijači so bili občasne žrtve nekih prisiljenih ukrepov. Pa čeprav smo bili ob nekdanjih igralcih, nekdanji upravi, novinarjih, managerjih, stvaničarjih in še nekaterih predstavljeni kot eden problemov kluba. A ravno mi smo bili edini, ki smo redno skrbeli za vzdušje v dvorani, podpirali fante na ledu, ob tem pa še polnili klubsko blagajno. Nič nam ni bilo podarjeno, zdelo pa se je, da bi tisti z letnimi vstopnicami morali kupovati tudi dnevne karte. In jih tudi bi, če bi to res pomenilo rešitev kluba. Tako pa niti ne vemo, če bomo naslednje leto sploh še lahko komu namenili svoje krike podpore.
In ko pomislimo, kdo je petokolonaš, kdo je tisti, ki ruši sistem kluba od znotraj, preprosto ugotovimo, da to ni nihče drug kot uprava kluba. Zato si želimo, da vsi, ki škodujete klubu, pa naj bo to mojster kleparskega kladiva, ljubitelj konj, nekdanji zvezdnik ledenih ploskev, mali podjetnik ali karkoli že kdo je, pustite klub nam, ki ga ljubimo. Naša ljubezen je iskrena in večna."