Ena najboljših hokejistk na svetu, študentka na univerzi Yale. Kako ji uspe?

Oče Pie Dukarič se leta nazaj verjetno ni zavedal kaj počne, ko je svojo hči redno vozil na hokejske derbije med Jesenicami in ljubljansko Olimpijo. Vsakič znova je v srcu male Pie posadil seme, ki danes zori v impresivno mlado damo, ki je pri 22 letih ena najboljših hokejskih vratark na svetu. A to ni vse, Ljubljančanka poleg številnih obveznosti na ledu redno obiskuje tudi učilnice 305 let stare univerze Yale v New Havnu.

Brez skrbi, Pia ni tam zgolj zaradi svojih športnih podvigov, čeprav je prvotno vabilo s strani univerze, ki veliko pozornosti posveti tudi svojemu športnemu programu, dobila zaradi dobrih predstav na hokejskem kampu na Švedskem. Tam jo je opazil trener ženske hokejske ekipe Yale Bulldogs in ostalo je – kot Američani radi pravijo – zgodovina.

"Ko sem si želela oditi v Ameriko, si nikoli nisem mislila, da bom obiskovala tako dobro univerzo. Na nek način sem bila sprejeta zaradi hokeja, kljub temu pa moraš imeti tudi zelo dobre ocene, ker je to zares elitna univerza," je svojo pot do Amerike opisala skromna sogovornica v tokratnem Popkastu.

A stopiti skozi vrata ne pomeni tam tudi ostati. Najprej je udaril šok pandemije covida-19, zaradi katere je morala še nekaj časa ostati v Sloveniji. Kljub temu so se ji pred uresničitvijo sanj na drugi strani Atlantika v domovini uresničile še otroške sanje. V tem času je namreč nastopala za moško ekipo hokejskega kluba Bled in se srečala tudi z njej ljubo Olimpijo. Njen sicer odličen odstotek ubranjenih strelov, ki redko pade pod 90 odstotkov, pogosto pa se dotakne 94 odstotkov, je v teh dvobojih vendarle padel pod 90.

"Vedno se hecajo, ker smo punce vseeno malo počasnejše. Pri nas je malo več tehnike, pri fantih pa več hitrosti in fizične igre. Nikoli si nisem mislila, da bom igrala proti Olimpiji in Jesenicam. Zato sem tudi imela malo slabši odstotek obramb, ker sem jih vedno spoštovala. Ko sem jaz igrala, so me zelo dobro sprejeli, tudi pozneje so se me navadili, ker sem tako dolgo igrala s fanti, da so me vsi spoznali in dobila sem njihovo spoštovanje," je o izkušnji v moškem hokeju dejala študentka.

Kljub oviram v ženskem hokeju, ki jih, resnici na ljubo, zaradi zelo nizkih vložkov ni malo, Pia vztraja med vratnicami majhnega gola na ledu. "To je šport, v katerega sem vložila verjetno ravno toliko truda, če ne celo več, kot marsikateri fant. Bila bi velika škoda, da bi zdaj kar odnehala. Gre pa ženskemu hokeju v Ameriki zdaj na boljše," je optimistična Dukarič. 

Ob pogovoru z njo je jasno, da ni nekdo, ki bi se zlahka vdal, ko se spoprime s katerim koli izzivom. Študij celične, molekularne in razvojne biologije zagotovo ni lahek, kar izdaja tudi njeno priznanje, da med študijskim letom zadnjo knjigo v povprečju odloži okoli desete ure zvečer. Po treningih in predavanjih, ki so se začela okoli devete ure zjutraj. Iskreno spregovori tudi o odnosu tamkajšnjih študentov do tujcev, športnikov in o dejstvu, da na taki univerzi študirajo večinoma mladi iz bolj bogatih družin. Več o njenih izkušnjah na ameriškem ledu, v učilnicah priznane univerze in o tem, zakaj začetek svojega poletja preživlja na Bledu na akademiji Goalie international, lahko slišite in vidite s klikom na zgornji video ali na storitvah Spotify ter Apple music.