19. obletnica neverjetne zmage nad Estonijo in prve uvrstitve med elito

Slovenski hokejisti so dolgo lovili priključek z najboljšimi. Dolgo je kazalo, da bo naloga nekakšen začaran krog: vsako leto je bila katera od tekmic, ki so se z njo borile za vstop med elito, boljša. A desetletje po osamosvojitvi je slovenski hokej le dočakal veliki trenutek. Po tem prelomnem prvenstvu se je začela slovenska pot gor in dol. Skupno ima Slovenija od leta 2002 devet nastopov med elito, zadnjega v Parizu 2017. V tem času se je slovenski izbrani vrsti tudi dvakrat uspelo prebiti na olimpijski hokejski turnir, in sicer na zadnjih dveh zimskih igrah v Sočiju leta 2014 in Pjongčangu leta 2018.

Po Parizu sta sledila še dva neuspešna poskusa vrnitve, leta 2018 v Budimpešti in lani v Nursultanu v Kazahstanu. Sloveniji se je tako prvič primerilo, da je med drugoligaši obtičala za tri leta oziroma zdaj za štiri, saj letos ne bo SP. Tega bi naslednji teden morala gostiti prav Ljubljana, a je bil zaradi pandemije novega koronavirusa odpovedano. Nova priložnost za preboj med elito bo spet spomladi naslednje leto. Slovenija bi tako imela leta 2021 priložnost, da ob 20-letnici prve uvrstitve med elito tja pride še desetič.

Delirij po golu Kontreca
Slovenski hokejisti bi sicer v takrat še jugoslovanskih dresih med najboljše ekipe sveta napredovati že konec šestdesetih. Takrat je bila hokejska reprezentanca izjemno močna in si že priborila mesto, ki bi jo teoretično popeljalo navzgor. Toda po olimpijskih igrah v Grenoblu 1968 so takratno skupino A zmanjšali na šest ekip in priložnost je splavala po vodi. Treba je bilo čakati vse do leta 2001, da so se sanje generacij slovenskih hokejistov naposled uresničile. Dan D za Slovenijo je bil na domačem tekmovanju v dvorani Tivoli ‒ isto prizorišče bi moralo gostiti tudi letošnje drugoligaško tekmovanje ‒ 21. april 2001. Do takrat so Slovenci v Ljubljani premagali Hrvaško s 15:1, Kitajsko s 7:1, igrali neodločeno z Veliko Britanijo 3:3 in ugnali Kazahstan s 3:1.

V zadnjem krogu so najprej Britanci visoko z 11:2 premagali Kazahstan. Ker sta bili britanska in slovenska ekipa pred tem izenačeni, medsebojna tekma pa se je končala brez zmagovalca, je odločala skupna razlika v golih. Preprosta matematika je povedala, da mora Slovenija nekonkurenčno Estonijo premagati za 12 zadetkov. To tekmo so si ljubitelji hokeja zapomnili po enosmernem prometu, pa tudi po tem, da so domači igralci v polnem Tivoliju potrebovali precej časa, da so strli Estonce. Prvi gol je padel šele v 17. minuti, a po dveh tretjinah je bilo že 10:0. Odločilni gol, ki je pomenil, da je Slovenija prehitela Britance, pa je dosegel Dejan Kontrec v 45. minuti. Za dobro mero so potem za slavje pred navdušenimi navijači Slovenci dodali še tri in si zagotovili pot na SP elitne divizije na Švedskem 2002.

Na Švedskem se je nato obdržala med elitno druščino na SP in nastopila še na Finskem 2003, potem je leta 2004 igrala med drugoligaši, pa v letih 2005 in 2006 spet med elito v Avstriji in Litvi. Po novem slovesu je sledila hitra vrnitev, leta 2008 pa v Kanadi spet slovo do najboljših. Sledili sta prvič dve zaporedni leti med drugoligaši (2009 in 2010), med najboljše se je Sloveniji spet uspelo prebiti leta 2011 na Slovaško. Po izpadu je leta 2012 sledilo doslej zadnje domače tekmovanje, na SP v Ljubljani pa so si Slovenci zagotovili pot na Finsko 2013.

Po novem izpadu je bilo uspešno drugoligaško SP 2014, a je Slovenija spet med izbranci ostala le eno leto, 2015 na Češkem. Leto 2016 je bilo tudi drugoligaško uspešno, sledilo pa je leto 2017 in SP v Parizu.