Nogometaši Italije in Danske so se v prvem krogu predtekmovanja Eura 2004 razšli z neodločenim izidom 0:0. V vročem vremenu, v Guimaraesu so namreč namerili kar 34 stopinj Celzija, se je malce nepričakovano danska reprezentanca favorizirani Italiji odlično upirala in zasluženo dobila točko. Na drugi strani pa se je Italijanom uvodni korak k prvi evropski lovoriki po letu 1968, ko so v finalu v Rimu premagali takratno Jugoslavijo, malce izjalovil. Danci, pri katerih sta manjkala pomembna člena Thomas Gravesen in Jesper Gronkjaer, so bili boljši predvsem v prvem delu, ko so si pripravili kar nekaj priložnosti, varovanci Giovannija Trapattonija pa so s preračunljivo igro prišli le točke.
Uvod srečanja je popolnoma pripadel Dancem, ki so bili veliko bolj konkretni, žoga pa jim je ob neagresivni italijanski igri lepo tekla. Tako so se kar nekajkrat znašli v obetavnih položajih, a zaključnega strela ni bilo. Italijani so v tem delu srečanja poskušali z dolgimi podajami poiskati svojo udarno trojko - Christiana Vierija, Alessandra del Piera in Francesca Tottija, a so žoge praviloma končale v nogah danskih branilcev, ki so sicer šibkejši del ekipe Mortena Olsena. V 13. minuti so "Azzurri" prvič resneje zapretili, ko je Totti močno udaril s prostega strela, a je vratar evropskih prvakov iz leta 1992 Thomas Soerensen odlično posredoval. Le tri minute kasneje je na drugi strani poskusil Thomas Helveg, a se je izkazal tudi italijanski vratar Gianluigi Buffon, ki je posredoval tudi v 29. minuti.
Kmalu zatem je prvi napadalec danske vrste Jon Dahl Tomasson z desne strani poslal nevaren predložek v italijanski kazenski prostor, vendar je žoga za malo zgrešila okvir vrat. Sam zaključek pa je ponudil veliko razburjenja za obe strani. Najprej je v 44. minuti z osmih metrov streljal del Piero, a je izjemno reagiral Soerensen, do odbite žoge pa je prišla še "rimska ikona" Totti, toda danski vratar, ki je pred dvema dnevoma praznoval 28. rojstni dan, je bil znova na mestu. Na nasprotni polovici pa je do velike priložnosti prišel napadalec Udineseja Martin Joergensen, njegov strel pa je Buffon z nekaj težavami le uspel ukrotiti.
Drugi del se je začel nasprotno kot uvodni, saj so Italijani takoj prevzeli stvari v svoje roke. Tako je Totti že v 53. minuti odlično zaposlil Gianluco Zambrotto, ki pa se pri zaključnem strelu ni izkazal. Štiri minute kasneje je imel Vieri žogo za vodstvo, a je njegov strel z glavo spet zaustavil odlični Soerensen, sicer čuvaj mreže pri Aston Villi, ki je "Roteira" odbil v kot. Po tem je do strela prišel še Camoranesi, a je iz ugodnega položaja zgrešil okvir vrat. Nato je Trapattoni na hitro opravil vse tri menjave in na zelenico poslal Gennara Gattusa, Stefana Fioreja in Antonia Cassana.
Ti trije so sicer spet malce poživili igro, toda v 75. minuti je bila v glavni vlogi danska menjava Claus Jensen, ki je prodrl pred Buffona, a je najdražji vratar na svetu dvakrat potrdil svojo vrednost. V začetku zadnjih desetih minut je Buffon ustavil še močan udarec Daniela Jensna in po številnih obrambah dal tekmi v Guimaraesu pečat "vratarske ekshibicije". Zadnji trenutki tudi niso ponudili zadetkov, tako da se je tekma, ki je kljub pomanjkanju zadetkov občinstvu ponudila kar nekaj razburjenja, končala z zasluženim remijem.
Švedska - Bolgarija 5:0
Švedska reprezentanca tudi po prvi tekmi na Euru 2004 ostaja nerešljiva uganka za Bolgare, saj tudi v desetem medsebojnem srečanju niso uspeli premagati trdoživih Skandinavcev. Švedi, ki so svoj največji uspeh na EP dosegli leta 1992, ko so se na "domačem" prvenstvu uvrstili v polfinale, so v devetem poskusu na velikih tekmovanjih prekinili niz brez zmage na uvodnih tekmah, glavni akter pa je bil Henrik Larsson z dvema zadetkoma. Ob neodločenem izidu med Italijo in Dansko tri točke in visok izid Švedom dajejo lepe možnosti za napredovanje v drugi del tekmovanja.
Sama tekma se je začela izredno dinamično, prednjačili pa so Švedi, ki so dvakrat prišli v kazenski prostor Bolgarov. Nato pa se je tehtnica nagnila na stran varovancev selektorja Plamena Markova, ki so lepo kombinirali in bili nevarni predvsem po levi strani, kjer je veliko prodiral Martin Petrov. Slednji je bil pred tekmo zaradi poškodbe celo vprašljiv, toda v prvem delu srečanja v Lizboni je bil med najaktivnejšimi na igrišču. Tako je v 16. minuti prodrl po levem boku in podal uporabno žogo v sredino, Zoran Jankovič pa je z volejem za las zgrešil vrata Andreasa Isakssona. Pet minut kasneje so zapretili tudi Švedi, ko je po podaji Mikaela Nilssona poskusil Henrik Larsson, a je žoga zletela prek vrat. Nato pa je bil spet v glavni vlogi Martin Petrov, tokrat se je sam odločil za strel, vendar nogometaš Wolfsburga ni bil natančen. Najbližje zadetku so bili Bolgari v 27. minuti, ko je z glavo zvito streljal Dimitar Berbatov, Isaksson pa je z zadnjimi močmi odbil žogo prek vrat.
V najhujšem naletu Bolgarov, ti so na tovrstnih tekmovanjih najdlje prišli leta 1968, ko so se uvrstili četrtfinale, pa so Švedi povedli. V 32. minuti so namreč varovanci Larsa Lagerbacka in Tommyja Soderberga izvedli hiter protinapad, v katerem je glavno vlogo odigral mladi napadalec Ajaxa Zlatan Ibrahimovič, ki je poslal nizko žogo pred vrata Zdravka Zdravkova, to pa je Arsenalov krilni igralec Fredrik Ljungberg brez težav potisnil v prazno mrežo. Tudi v nadaljevanju prvega polčasa sta obe moštvi nadaljevali z odprto igro, ki pa je predvsem Bolgari niso znali izkoristiti, saj so prišli le do kazenskega prostora, tam pa je svojo nalogo dobro opravljala organizirana švedska obramba. Bolj konkretni so bili Švedi, ki so se osredotočili predvsem na protinapade, saj je bilo kar nekajkrat "vroče" pred bolgarskim golom.
Tudi drugi polčas se je začel izjemno dinamično, tokrat pa so prvi zapretili Bolgari, ko je Jankovič po podaji Martina Petrova z glavo za las zgrešil okvir švedskih vrat. Že v nasprotnem napadu pa sta lepo odigrala v Bosni rojeni Ibrahimovič in Ljungberg, slednji se je znašel sam pred Zdravkovom, a je ta odlično reagiral. V 56. minuti so priložnost za izenačenje spet zapravili nogometaši v zeleno-belih dresih, ko je močan udarec Martina Petrova za nekaj centimetrov zgrešil cilj. Nato pa so prišle minute Švedov, bolje rečeno minute povratnika v švedsko izbrano vrsto Henrika Larssona. V 57. minuti je namreč branilec Erik Edman poslal lep predložek pred bolgarska vrata, tam pa je z izjemnim strelom z glavo na 2:0 povišal zdaj že nekdanji zvezdnik Celtica iz Glasgowa. Isti igralec je bil spet v glavni vlogi že minuto kasneje, ko je podajo Andersa Nilssona spremenil v nov zadetek. S tem je eden najnevarnejših evropskih strelcev dosegel že svoj sedmi gol proti bolgarski reprezentanci v skupno šestih tekmah.
Ob tako visokem vodstvu je ritem igre malce padel, predvsem Bolgari niso bili več tako aktivni, Švedi pa so z značilno disciplinirano igro znali žogo držati v svojih nogah. Še več, z nevarnimi akcijami so pokazali, da se še niso zadovoljili z visoko prednostjo. V eni izmed teh je Vladimir Ivanov v svojem kazenskem prostoru podrl Ljungberga, glavni sodnik Michael Riley pa je pokazal na belo točko. Zanesljiv izvajalec najstrožje kazni je bil Ibrahimovič, kasneje ga je zamenjal Marcus Allbaeck, in tako izenačil doslej najvišjo zmago nad tokratnim nasprotnikom. Leta 1994 je bilo v tekmi za tretje mesto na svetovnem prvenstvu prav tako 4:0 v korist Švedov. Toda za razpoložene Švede tudi to še ni bilo dovolj, saj je Allbaeck v sodnikovem podaljšku poskrbel za še peti zadetek v mreži Zdravkova.
