Janeza Kocijančiča se spominjajo kot osmega predsednika, ki je kot član izvršnega komiteja v EOC deloval od leta 2005. Dvanajst let kasneje pa je bil soglasno izvoljen za njenega predsednika.
"V svojem mandatu je Kocijančič bdel nad uspešno izvedbo drugih evropskih iger v Minsku ter evropskega olimpijskega festivala mladih v Bakuju in Sarajevu," so zapisali pri Evropskih olimpijskih komitejih (EOC).
"Pustil je ogromno vrzel v olimpijskem gibanju," je ob smrti 78-letnega visokega funkcionarja dejal generalni sekretar EOC Raffaele Pagnozzi. "Spominjali se ga bomo po strokovnosti, modri viziji in po razumevanju raznolikosti med evropskimi državami. Njegovo kulturno in zgodovinsko znanje je v veliki meri koristilo športnemu gibanju v Evropi in ga pripeljalo do uglednega položaja v svetu," je še dodal Pagnozzi.
Kocijančiča si bodo zapomnili tudi po neomajnem prepričanju v moč športa in enotnost olimpijskega gibanja, zunaj Evropske unije pa je vselej opozarjal na izboljšave na področju športa na stari celini, so še poudarili iz EOC. Izrazili so iskreno sožalje Kocijančičevi družini, ženi Andreji, sinu Gorazdu ter hčerki Niki, ter vsem ostalim sorodnikom ter znancem.
V slovo Kocijančiču žalna knjiga in seja SD
V stranki SD se bodo svojega nekdanjega predsednika v sredo spomnili na žalni seji, že v torek pa so odprli žalno knjigo. Vanjo se bo vpisal tudi prvi predsednik republike in Kocijančičev prijatelj Milan Kučan, ki ocenjuje, da je Slovenija izgubila velikega človeka prav v času, ko bi ljudi njegovega kova najbolj potrebovala.
"Vse odraslo življenje, od študentskih let naprej, sva bila z Janezom Kocijančičem tesna prijatelja in politična tovariša. Deliti življenje in delati z njim je bil privilegij," je ob Kocijančičevi smrti zapisal Kučan.
'V porazih je vselej videl izziv'
Kot je navedel, je Kocijančič večkrat dejal, da pripadata generaciji, ki je morda od vseh slovenskih živela najvznemirljivejše življenje, čas, poln izzivov. Prehodila je pot od ruševin 2. svetovne vojne do razcveta in razpada nekdanje skupne države, na višku svoje ustvarjalne moči pa pripeljala Slovence v samostojno državo ter prevzela odgovornost za prva leta njenega življenja in uveljavitev v mednarodni skupnosti.
"Na tej poti je bilo veliko preizkušenj, veliko zmag, pa tudi stranpoti in porazov. Janez je v slednjih vselej videl izziv, ki mu je dajal nove energije. S svojim znanjem, treznostjo, umirjenostjo in načelnostjo jo je znal prenesti tudi na sodelavce in jih navdušiti," se spominja Kučan.
Po njegovih besedah je bilo področij, ki so pritegnila Kocijančiča, veliko in povsod je širil optimizem, prevzemal je odgovornost, svetoval in pomagal: "Nihče v bitki ali po njej ne sme ostati sam in pozabljen, je dostikrat poudarjal."
Dosleden in nepopustljiv borec
Kučan je izpostavil tudi Kocijančičevo zvestobo socialdemokratskim vrednotam. Branil je čast partizanskega bojevanja in štel uporniški boj Slovencev za svobodo med NOB, kljub stranpotem, za največje dejanje v zgodovini našega naroda.
"Tudi sam je bil borec, dosleden in nepopustljiv, ko je šlo za načela, ob tem pa, visoko kultiviran, je znal prisluhniti argumentom ljudi, s katerimi je stopal v dialog. Spoštoval je svoje politične nasprotnike. Tuje pa mu je bilo leporečje, dvoličnost in pristajanje na nenačelne kompromise. Enotnost zanj ni bila prazna beseda, s katero se prikriva razlike in nesposobnosti. Za enotnost, ki se utemeljuje na vsebini, pa je bil pripravljen razdajati vse svoje intelektualne moči," je izpostavil.
Pokazal je, da je slovenski patriot, bil pa je tudi svetovljan, moder in preudaren mož, cenjen v mednarodnih športnih, političnih in gospodarskih krogih, je opozoril Kučan. Dodal je, da so v podobo slovenske družbe in države vgrajene tudi Kocijančičeve odločitve. Z njegovo smrtjo pa je "slovensko občestvo osiromašeno za močnega opornika, slovenska politika pa za intelektualca, ki je dokazal, da je tudi politika lahko etično dejanje", je prepričan Kučan.
Žalna knjiga ob smrti nekdanjega politika, gospodarstvenika in športnega delavca bo na sedežu stranke SD v Ljubljani odprta v torek od 13. do 19. ure, pa tudi v sredo in četrtek dopoldne po 9. uri. Odprta pa bo tudi uro pred sredino žalno sejo. V torek se bodo vanjo vpisali tudi predsedujoča stranki Tanja Fajon, poslanke in poslanci DZ ter širše vodstvo SD. Žalna seja bo ob 16. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
KOMENTARJI (150)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.