(Skoraj) vse skrivnosti Ljubljanskega maratona

Začetek: Trg Ajdovščina

Za organizatorje je zadnji mesec pred največjo tekaško prireditvijo v regiji zelo naporen. Prireditev pomaga organizirati kar 1.300 prostovoljcev in zaposlenih v službah MO Ljubljana, komunalnega podjetja, reševalcev, policistov in drugih članov zaposlenih pri Timingu Ljubljana, uradnem izvajalcu VW 27. Ljubljanskega maratona. Ker vsako leto naletijo na nekaj sprememb, naj bo to zaradi gradnje ali obnove cestnih odsekov ali dostopnih cest, ki jih ne smejo zapreti, je maraton doživel nekaj sprememb. Prva je ta, da bodo tekači na maratonski, polmaratonski in 10-kilometrski razdalji štartali na Trgu Ajdovščina. 

"Med iskanjem novih prizorišč smo se odločili, da je štartno mesto pri Drami preozko. Ljubljančani so verjetno opazili, da je tam delovišče in res ni več primerno za takšno maso ljudi, prostor na Trgu Ajdovščina je veliko širši, bolj dostopen tako za tekače kot gledalce, to je bil osnovni motiv, napredek," odločitev selitve štarta pojasnjuje Žiga Černe, organizator Timinga Ljubljana.

Največ o izzivih izbire trase ve Tomo Šarf, poklicni traser VW 27. Ljubljanskega maratona. Prvi izziv je izbira proge. "V mestu, kot je Ljubljana, to lahko naredi zgolj nekdo, ki pozna posebnosti, mesto, ceste, logistiko. Katere ceste lahko blokiraš, katerih ne, kje so soseske, ki morajo ostati odprte. To delamo skupaj z Občino Ljubljana, izvajalcem Timingom Ljubljana in jaz kot traser." 

Drug izziv pa je certificiranje proge. Vsaka proga za cestni tek mora biti izmerjena zelo natančno zaradi primerljivosti rezultatov. "Gre za doseganje rekordov, vrednotenje teh rekordov in zaradi vsega tega mora biti proga izmerjena z natančnostjo in zanesljivostjo, kjer je dovoljeno odstopanje nekaj metrov na maratonski razdalji. Zato je potreben izpit svetovne zveze za cestne teke in na podlagi tega lahko izmeriš progo. Tako proga dobi tudi 5-letno potrdilo o dolžini." 

 Peti kilometer, prva okrepčevalnica

Pravila mednarodne atletske zveze zahtevajo, da je na vsakih pet kilometrov okrepčevalnica (skupaj jih je po celotni trasi osem), na vsaka dva kilometra in pol pa vodna postaja. Pomembno je, da telo ves čas in pravočasno oskrbujemo s tekočino in z energijo, kar je ključno za dober nastop, pravi Šarf.

"Ko trasiraš maratonsko progo, se srečaš z nepredvidenimi stvarmi. Prvi dejavnik je, da mora biti proga magnet za tekače. To pomeni čim bolj položna, čim manj ostrih ovinkov, kock. Ko skušaš uskladiti športno plat, pridejo na vrsto logistični izzivi. V Ljubljani to pomeni, da ne smeš zapreti intervencijskih poti, Kliničnega centra, železniške postaje in prog. Naenkrat postane izbor trase zelo majhen. Zdaj v Ljubljani imamo optimalno traso, je sorazmerno položna, posebnih ovinkov ni, omogočen je dostop do vseh ključnih mest."

Ljubljanski maraton ima rekord pod dvema urama in petimi minutami, kar ga uvršča v sam vrh svetovnih maratonov. Proga je letos nekoliko spremenjena, a ta sprememba ne vpliva na čas in v optimalnih pogojih lahko tako v moški kot ženski kategoriji najboljši tekači izboljšajo rezultat. Na drugi strani pa je končni čas povezan tudi s stroški za organizatorja, saj povabilo dobrih tekačev pomeni tudi večji vložek, ob tem pa nikoli ni zagotovila, da bo nov rekord tudi postavljen, zato se letos niso odločili za "prvo tekaško ligo". 

Deseti kilometer, najbolj oblegana okrepčevalnica

Tek čez Stegne, natančneje industrijski del, je tradicionalni del trase. "Tukaj se bo srečalo veliko maratoncev in tistih, ki tečejo na 21 kilometrov in ta oskrbovalna postaja je ena ključnih na vsej progi. Kolona na tej točki je še vedno relativno strnjena in vsak pričakuje, da se bo tukaj odžejal in okrepčal. Ko jo enkrat preteče glavnina tekačev, je tukaj cesta prekrita z odpadki."

Ljubljana ima pred ostalimi velikimi maratoni tudi srečo. Uporabljajo namreč vodo iz vodovodnega omrežja, česar drugje nimajo. Veliki maratoni tako ponujajo plastenke z vodo. "Čim bližje kilometrski oznaki poiščemo aktivni hidrant, odpremo vodo že v tednu pred tekmo, vzamemo tudi vzorce in se prepričamo, da je voda res neoporečna. Konkretno na okrepčevalnici na desetem kilometru je poraba vode okoli 3.000 litrov. To bi pomenilo 6.000 pollitrski odpadnih plastenk. S tem bistveno zmanjšamo tudi odpadke," razlaga Černe

Petnajsti kilometer, Mostec: Najvišja točka maratona

30 metrov je največja višinska razlika na maratonu. Najvišja točka je med 14. in 15. kilometrom na Večni poti na Mostec, najnižja je na 32. kilometru blizu Štepanjskega naselja s 285 metri nadmorske višine. "V Mostecu na Večni poti je nadmorska višina 316 metrov. Zadnjih 500 metrov pred to točko se trasa precej vzpenja, kar je sicer relativno. Za kolesarje in tekače, ki so navajeni vzponov, je to še vedno ravnina. Za maratonce je pa to že občuten klanec. Pravila si postavi vsak svoja. Nekomu taka sprememba ritma, koraka koristi, drugemu lahko pomeni veliko obremenitev. Na vsak način je treba upočasniti tempo, da te ta klanec ne zabije," opisuje Šarf. 

Nasploh za tekače velja, da se klanec zmeraj napada na vrhu. To pomeni, da je ritem teka treba prilagoditi dihanju, ki mora ostati enakomerno. Če klanec "napademo" premočno, lahko izgubimo veliko prepotrebne energije v nadaljevanju. "Poznam nekoga, ki je tekel maraton in mi je po preizkušnji namenil nekaj neprimernih besed, potem pa dodal, da ni vedel, da je ta del trase od Vodnikove ceste do Mosteca tako izrazit klanec. Vse je relativno," v šali doda Šarf.

Devetnajsti kilometer, Rožna dolina: Nov del trase

Logistika in naraščanje števila prijavljenih sta torej organizatorje prisilila v spremembo lokacije štarta nedeljske razdalje. Manjkajočih 650 metrov so našli v Rožni dolini. "Tukaj smo naredili kratek obvod od glavne trase, ki ne gre več vzporedno z železnico, ampak zavije proti Biotehniški fakulteti in s to pentljo smo nadomestili odvzetih 650 metrov na Slovenski cesti."

Natančnost meritev in Johnsonov števec

Vse maratonske proge se merijo po preizkušeni, a v času vse bolj natančnih satelitskih naprav dokaj primitivni metodi. Traserji uporabljajo Johnsonov števec, mehanski merilec, ki je edina naprava za uradno merjenje maratonskih prog. "Vse ovinke, vse zavoje, merimo po najkrajši možni liniji. Moramo upoštevati tudi, ali bo cesta v celoti zaprta za promet ali poteka po polovici ceste. Progo merimo s kolesom in števcem, ki ga prej umerimo glede na temperaturo in druge pogoje. Na dvajsetem kilometru je odstopanje do enega metra," postopek opisuje Šarf. 

"Tek vemo, da poteka v pogojih, ko ni prometa. Tako tudi pri meritvah simuliramo te pogoje. Načeloma to delamo zmeraj s policijskim spremstvom, tako da policisti s prižganimi lučmi vozijo pred in za mano. Včasih moraš tudi v prometno ulico v nasprotni smeri. Denimo v krožiščih okoli Žal. Praksa je pokazala, da je to meritev najbolje opravljati v avgustu, v nedeljo, ob štirih zjutraj, ko se začne daniti. Avgust zato, ker je pol prebivalcev na dopustu, nedelja zato, ker ne hodijo na delo. Do osme ure zjutraj je trasa skoraj prazna."

Maratonci in polmaratonci se ločijo takoj za oznako 20. kilometra na koncu Tržaške ceste. Polmaratonci se držijo leve strani in gredo v cilj, do koder jih loči še kilometer, maratonci pa zavijejo desno in jih do cilja čaka še dolga pentlja prek Viča in Rudnika. 

Polovica maratona in limitni čas

Pravila velevajo, da se označi tudi polovica maratona, torej 21.098 metrov. Na tej točki se množica glede na število tekačev, ki so štartali, precej razredči. Približno 2.000 jih bo teklo po Riharjevi ulici in naprej. 

"Tisti, ki se počuti slabo, naj to oceni že pred 20 kilometrom in naj skrajša svoj tek na polovični maraton. Priznali bomo tudi ta rezultat, ker zdravje je na prvem mestu. Organizatorji in sodniki smo na teh pomembnejših točkah bolj zgoščeni in približno že znamo oceniti, kdo je za nadaljevanje in kdo naj obrne v cilj," pravi Černe. 

Ob 20-kilometrski oznaki imajo tudi limitni čas, ki je nastavljen na dve uri in 45 minut po štartu. Tukaj izločijo vse, ki v predvidenem času ne zmorejo te razdalje oziroma jih usmerijo neposredno v cilj, četudi tečejo najdaljšo atletsko preizkušnjo. "Realno ni možnosti, da bi ti tekači prišli v šestih urah v cilj, kar pa je omejitev maratona."

Za zdravje je poskrbljeno. "Najprej mora vsak pri sebi vedeti, kako pripravljen je in naj se ne zažene že na začetku. Na vsaki okrepčevalnici je tudi defibrilator, na trasi je prisotno zdravstveno osebje, mi pa smo pozorni na kogar koli, ki ima težave, da ga usmerimo k zdravstvenemu osebju. Ne čakajmo na zadnji trenutek na najhujše," opozarja organizator.

Cilj, Kongresni trg

Kongresni trg je cilj vseh tekov. Sobotnih in nedeljskih, lumpi maratona, šolskih tekov, ki bodo v soboto, ter nedeljskih tekov na 10 kilometrov, polmaratona in maratona. Organizatorji so znova pozvali godbe, ansamble, šolske orkestre ter navijače, naj navijajo za tekače na najboljši možen način. 

"Priprava na tak dogodek traja vse leto. Ko se en tek zaključi, začnemo s pripravami na prihodnjega. Seveda ni intenzivnost takoj takšna kot zadnje mesece pred maratonom, so pa tedenski sestanki in aktivnosti, ki jih moramo opraviti. Tukaj so zahvale pokroviteljem, iskanje novih sponzorjev, iskanje novih tras. Že ta trenutek smo začeli s pripravami na 28. Volkswagen Ljubljanski maraton, v nastajanju je nov razpis, določanje višine štartnin, prijavnica in spletna stran, ki bo odprta naslednji dan po VW 27. Ljubljanskem maratonu."

Prevzem številk in sejem Tečem

Prevzem številk so letos prestavili v areno Stožice, saj tudi v tem smislu, kot pojasnjuje Černe, skušajo napredovati. "Z gospodarskega razstavišča smo v zeleni ring športne dvorane prestavili sejem Tečem, ki se bo odvijal med 19. in 22. oktobrom. Tam je dovolj prostora za razstavljavce in obiskovalce."