Britanska atletinja Kelly Holmes je osvojila naslov olimpijske prvakinje v teku na 800 metrov. Holmesova je s časom 1:56,38 za pet stotink premagala Maročanko Hasno Benhasi, bronasto odličje pa je z enakim zaostankom po fotofinišu osvojila najboljša slovenska atletinja Jolanda Čeplak. Branilka naslova Maria Mutola iz Mozambika je presenetljivo ostala brez odličja.
- zlato: Kelly Holmes (VBr)
- srebro: Hasna Benhasi (Mar)
- bron: Jolanda Čeplak (Slo)
Slovenska atletska zveza pa je na končni rezultat vložila pritožbo, ker po posnetkih na fotofinišu ni kazalo, da je Jolanda na tretjem mestu. Po sliki sodeč je Jolanda bila druga, vendar je to morala potrditi posebna komisija, ki si je zaključno fotografijo na cilju še enkrat in zelo natančno ogledala.
Posebna olimpijska komisija pa je zavrnila pritožbo in torej potrdila začetne rezultate in s tem tretje mesto naši Joli.
PORTRET JOLANDE ČEPLAK
- rojena: 12. septembra 1976
- prebivališče: Celje
- višina: 168 cm
- teža: 54 kg
- poklic: vrhunska športnica
- klub: AD Jolanda Čeplak
- dosedanji klubi: Velenje
- trener: Aleš Škoberne
- dosedanji trener: Tomislav Popetrov
- disciplina na OI: 800 m
Največji uspehi (800 m):
- 10. mesto dvoransko EP Stockholm 1996
- 30. mesto SP Atene 1997
- 17. mesto EP do 23. let Turku 1997 (Finska)
- 23. mesto dvoransko EP Valencia 1998
- 4. mesto dvoransko EP Gent 2000 (Belgija)
- 19. mesto štafeta 4 X 400 m OI Sydney 2000
- 6. mesto dvoransko SP Lizbona 2001
- 13. mesto SP Edmonton 2001 (Kanada)
- 1. mesto EP München 2002
- 1. mesto dvoransko EP Dunaj 2002 (svetovni dvoranski rekord 1:57,65)
- 4. mesto dvoransko SP Birmingham 2003 (Velika Britanija)
- 12. mesto 1500 m SP Pariz 2003
- 2. mesto dvoransko SP Budimpešta 2004
- 1. mesto zlata liga Rim 2004
- 3. mesto OI Atene 2004
______________________________________________________
Jolanda Čeplak v najboljši formi
Bila je najbolj pričakovana, a ob njej je slovenska javnost najbolj trpela. Četrto medaljo za Slovenijo na 28. olimpijskih igrah v Atenah je osvojila Jolanda Čeplak na 800 metrov. Šele fotofiniš je pokazal, da je osvojila bronasto kolajno s časom 1:56,43 za Britanko Kelly Holmes (1:56,38) in Maročanko Hasno Benhassi (1:56,43), "nepremagljiva" Maria Mutola pa je končala šele na četrtem mestu.
Tek, ki se ga bomo radi spomnili, zato ker je naši najboljši atletinji uspelo, a malo je manjkalo pa bi si dirko najraje izbrisali iz spomina. Zato jo obnovimo. Ura je bila 20:55 po grškem času, ko je štarter sprožil znak. Tekačice so se pognale iz štartnih blokov; na tretji progi Holmesova, na četrti naša šampionka, na peti Mutola, na sedmi Maročanka. Po prvem krogu ni kazalo dobro, pravzaprav slabo, saj je Čeplakova ves čas tekla kot peta in prav ob cingljanju zvonca, ki označuje zadnji krog, jo je Mutola prehitela. Torej padla je na šesto mesto.
Tek je bil izredno hiter in naša šampionka je vedno bolj zaostajala. Stadion je bil na nogah, ko so se atletinje približale zadnjemu zavoju. Čeplakova še vedno v ozadju, nato pa eksplozija.
150 metrov pred ciljem je prestavila v četrto. V avtomobilističnem žargonu bi rekli, da je tako pohodila plin, da jo je skoraj odneslo s ceste.
Vendar drugače ni šlo. Morala se je prestaviti na četrto progo in "odpeljati do konca". Zadnjih 50 metrov: opazno je dohitevala tekmice in se po zunanji progi prebijala v ospredje. Holmesova ni bila dosegliva. Na voljo sta bili le še dve medalji.
Cilj. Kakšna drama. Slovenija je obnemela. Na velikem zaslonu atletskega stadiona Oaka v Atenah se je izpisalo le prvo mesto: Kelly Holmes. Naprej tema. Začelo se je mučno čakanje.
Spodbudna je bila poteza Matije Šestaka, ki je pritekel iz 20. vrste stadiona in "Joli" vrgel slovensko zastavo. S prstom je pokazal OK. Čeplakova je ni dvignila, temveč si jo je nesla k srcu, pokleknila in nemo strmela proti semaforju.
Čas je tekel. Skoraj dve minute sta minili, rezultatov pa še od nikoder. Nato organizatorji zavrtijo počasni posnetek prihoda v cilj. Jolanda Čeplak skoči v zrak. Imamo jo!
28-letna Čeplakova je nato odtekla častni krog ovita v slovensko zastavo in odhitela do slovenskih novinarjev. V mešani coni, namenjeni pogovoru s sedmo silo, so jo najprej ustavili avstrijski novinarji, saj jo imajo skoraj za svojo, ker jo vodi avstrijski manager Robert Wagner (trener je Tomislav Popetrov), nato je prišla na vrsto slovenska televizija in kasneje še pisoči mediji. Pri slednjih se je zadržala le toliko - morala je namreč na doping kontrolo in podelitev medalj, da je povedala: "Hvala Bogu, da je konec. Ko sem klečala na kolenih in gledala na semafor, sem potočila tudi kakšno solzo. Slovenski atleti pa so mi kazali, da imam medaljo," se je spomnila najbolj mučnih trenutkov v karieri.
"Tek je bil izredno hiter, zato je bil moj cilj v prvem krogu zadržati stik z vodilnimi. Na zadnjem zavoju sem morala poiskati svojo progo in šprintati, kot se je dalo. Vesela sem, da sem našla moč za zadnjih 100 metrov. Prvič v življenju sem na velikem tekmovanju premagala Mutolo in prvič tekla čas 56 sekund. Do zdaj se je ura vedno ustavila na 57, enkrat na 55, tokrat pa sem prvič videla 56," je dodala svetovna rekorderka v dvorani (1:57,65). Ko jo je spremljevalno osebje že hotelo otrgati od slovenskih novinarjev, pa je še povedala: "Psihično je bilo zelo naporno."
Slovenska reprezentanca je takoj po koncu vložila protest na fotofiniš, a žal neuspešno.
Na nobeni od slik, ki jih je sedmi sili pokazal vodja atletske reprezentance Roman Jakič, ni bilo razvidno, kdo je drugi in prav tako ne, katera tekmovalka je tretja. Na vsaki od slik je bila ena od tekmovalk zaradi zornega kota v rahli prednosti, a vselej je slika zgledala izenačena.
Slabo uro kasneje je Jolanda Čeplak stopila na tretjo stopničko. S širokim nasmehom na obrazu je sprejela bronasto medaljo in oljčno vejico. Na vrsti je bilo le še fotografiranje in obvezna novinarska konferenca. Na edino vprašanje, ali je zadovoljna z bronom, je odgovorila. "Zame je bron kot zlato. Tek je bil neverjeten in 100 metrov pred ciljem sem mislila, da bom ostala brez kolajne. Z nog sem iztisnila zadnje atome moči in prišla skozi cilj, a drama se je nato šele začela. Najprej nisem nič vedela, nato pa so mi slovenski atleti povedali, da sem druga ali tretja."
V popoldanskem sporedu sta tekli še dve Slovenki. Obe v drugem krogu na 200 metrov. Medtem ko se Alenka Bikar (23,38) ni uvrstila v polfinale in je novinarjem postregla z zgodbo, češ da jo je veter tako oviral, da se v zadnjih 100 metrih sploh ni premikala naprej, je Merlene Ottey prišla v polfinale. Potem ko je dopoldan postavila nov slovenski rekord (22,72), je zvečer tekla precej slabše - 23,07. "Po jutranjem teku sem začela verjeti, da lahko nekaj dosežem. Čeprav me je bolela noga, sem tekla solidno, a upam, da bo jutri v polfinalu precej bolje. Želim si le, da bi štartala na zunanjih progah, saj bo tek tam lažji, kot če bi morala na progo ena ali dve," je dejala najstarejša atletinja na olimpijskih igrah. 10. maja je praznovala 44 rojstni dan.
______________________________________________________
