Dončić Bucksom nasul 27 točk in odgovoril na kritike: Nikoli nisem bil mišičnjak

Slovenec v Dallasu je očitno potreboval tekmo in pol, da se je ogrel za igranje na vrhunski ravni in v tretji četrtini s 15 točkami in dvema podajama pokazal, da je ta očitno še vedno njegov najljubši del tekme. Skupaj je s 27 točkami, 8 skoki in 4 podajami prepričljivo zavrnil očitke na družbenih omrežjih, da se je na priprave vrnil nekoliko preveč okrogel. Po tekmi je sicer priznal, da ni v najboljši formi v življenju. »Ljudje na Twitterju objavijo vse, kar jim pride na misel, a drži, da še nisem najbolje pripravljen in še prihajam v pravo formo. Ampak nikoli nisem bil mišičnjak, tako da ne vem, kaj naj rečem,« je dejal med smehom. Morda še ni povsem izbrušen za prihajajoče preizkuse, toda njegov novi soigralec Josh Richardson je med opisovanjem, kakšen igralec je Dončić, zastal, skomignil z rameni in se zasmejal, »kaj naj v resnici rečem o njegovem napadu? Naredi lahko, kar koli mu pride na pamet.«

Richardson in Dončić uresničujeta napovedi, da se bosta na igrišču dobro ujela, po besedah trenerja Dallasa Ricka Carlisla »imata že sedaj dober občutek drug za drugega in drug drugemu omogočata dobro igro«. Nekdanji igralec Miamija je po sezoni v Filadelfiji našel svoj nov dom – ne samo na igrišču (v drugi tekmi je dosegel 23 točk s 70-odstotnim metom), ampak tudi v garderobi. »Kot tovariši so ti fantje verjetno najboljši od najboljših,« je soigralce pohvalil po koncu tekme. Zamenjava s 76ersi, ki so Richardsona v Dallas poslali za Setha Curryja in 36. izbiro na naboru (krilo Tyler Bey), se za zdaj kaže kot odlična poteza kluba. Ob okrepljeni obrambi niso močno usahnili niti meti za tri, po katerih slovi mlajši od bratov Curry, Richardson je v ponedeljek zadel pet trojk v šestih poskusih, na dveh tekmah pa skupaj osem v desetih. Obetaven je tudi njihov prvi novinec Josh Green, ki je imel dober večer: zablestel je z desetimi točkami v zadnji četrtini.

Spodbuda pred začetkom

Mavericksi so tako dvakrat zapored premagali Milwaukee, najboljše moštvo rednega dela preteklih dveh sezon, ponedeljkova tekma pa je bila precej bolj podobna običajnemu srečanju, ne pa pripravljalnemu otipavanju forme in iskanju pravih peterk. Gostje iz Teksasa so prvi polčas še iskali svoj izvrsten napad, komaj 38-odstoten met ni kazal na najboljši napadalni stroj iz prejšnje sezone. Šepala je tudi obramba, Milwaukeeju so dovolili 58-odstoten met, s katerim jim je nasul 69 točk. Nato so tako kot v soboto z izvrstno tretjo četrtino preobrnili tekmo na svojo stran, tokrat je bila taktirka v rokah prve peterke, druga je nato v zadnji četrtini postavila še piko na i, skupaj so v drugem polčasu zadeli 54 odstotkov vseh metov.

Trener Carlisle je že po prvi tekmi dejal, da je v NBA težko igrati vrhunsko obrambo, a moštvo kaže precejšen napredek: »Precej očitno je, da bomo boljše obrambno moštvo.« To bi jih s podobno učinkovitim napadom kot v pretekli sezoni lahko uvrstilo med štiri najboljše v zahodni konferenci. V Milwaukeeju, ki bo tudi tretjo sezono zapored začel kot favorit vzhoda, so pred srečanjem napovedali, da bodo skušali omejiti Dallasov met od daleč. Toda 22 zadetih trojk gostov, ki so v drugem polčasu zadeli 13 od 28 poskusov, kaže, da jim pri tem ni le spodletelo, ampak so jih Mavericksi povsem zasenčili. Bucksi se še vedno oklepajo svojega sloga zapiranja poti do obroča, ob tem pa stavijo, da jih tekmeci ne bodo premagali s streli od daleč. Toda v ligi, v kateri so trojke postalo smrtonosno orožje, je to precejšnje tveganje, še posebej proti moštvom, ki imajo izvrstne strelce. To še posebej pride do izraza v tekmah na vse ali nič, kar so izkusili v končnici proti Torontu leta 2019 in pred tedni proti Miamiju.
 

Okoren začetek Floridčanov

Prvake vzhoda komaj dobra dva meseca ločita od nastopa v finalu NBA, zato ni bilo čudno, da so na prvem pripravljalnem srečanju igrali brez trojčka veteranov, Dragića, Jimmyja Butlerja in Andrea Iguodale. Na tekmi proti New Orleansu je tako več minut na igrišču dobilo mlado jedro ekipe, ki ga sestavljajo Tyler Herro, Kendrick Nunn in Duncan Robinson. Trener Erik Spoelstra je ob začetku na igrišče poslal še Bama Adebaya in novo okrepitev Moea Harklessa, ki je prevzel težko nalogo obrambe proti odličnemu Zionu Williamsonu. Začetna peterka se je dobro kosala s Pelicansi, dobra obramba in met od daleč sta bili orožji, s katerimi so nadzorovali eno najzanimivejših ekip vzhoda, ki se na Floridi ni uvrstila v končnico. Prvaki vzhoda so imeli več težav, ko so na igrišče prišli igralci s klopi in gostom dopustili, da so si nabrali dvomestno prednost, ki je do konca srečanja niso več izpustili iz rok.

Prvi tekmovalni koraki po bolečem porazu v finalu so pokazali, da jih v Miamiju čaka še kar nekaj dela pri piljenju obrambe, posebej pod obročem. Čeprav je za težave pri slednji treba pripisati zasluge tudi Wiliamsonu, ki je s 26 točkami najboljši strelec New Orleansa, v tej sezoni pa očitno ne bo več imel omejenih minut. Doba novica za Floridčane je še vedno izvrstna strelska forma Herra (17 točk, 50-odstoten met) in Robinsona (14 točk, 4 trojke v osmih poskusih), Adebayo je z osmimi podajami dirigiral napadu (in dodal 9 točk). Prve minute v najboljši ligi je doživel novinec Precious Achiuwa in z nekaj prodori pod koš nakazal, da ima vodstvo kluba še vedno ostro oko pri izbiranju mladih talentov. Kakšna je prava moč Heatov, bomo najbrž izvedeli v četrtek, ko se bodo v polni postavi kosali z lanskimi prvaki iz Toronta.