Sonca vzrok za nočno moro v Dallasu

Domači navijači so imeli edini lep trenutek tekme, ob začetnem posvetilu Kobeju Bryantu, ko sta obe moštvi namenoma zapravili prva napada v spomin na njegovi številki 8 in 24. Mavericksi so prekršili pravilo, ko žoge niso v osmih sekundah prenesli na nasprotno polovico igrišča, Sunsi so pustili, da se je 24 sekund napada izteklo, ne da bi vrgli na koš.

Nato se je začela tekma, v kateri so domači igralci ves čas zaostajali za gosti, občinstvo pa je že sredi drugega polčasa začelo zapuščati dvorano. Willi Cauley-Stein je pred srečanjem dejal, da se mu igranje za Maverickse zdi kot sanje, saj bo najverjetneje nastopil v svoji prvi končnici. Potem se je zdelo, kot da je še vedno pri Golden Stateu, ta hip najslabšem moštvu lige, sanje pa so bile bolj nočna mora kot pa navdih.

Dallas ima težave z razigranimi strelci v nasprotnih ekipah, po Damianu Lillardu (Portland) in Donovanu Mitchellu (Utah) so to dopustili tudi Devinu Bookerju (32 točk, 9 podaj), ki zadnje tekme redno dosega več kot trideset točk. Tokrat se mu je pridružil povratnik Deandre Ayton (31 točk, 9 skokov), skupaj s Kellyjem Oubrejem (19 točk) pa so vodili strelsko ofenzivo proti domačim.

"Zagotovo zelo slaba predstava z naše strani... veliko razočaranje," je trener Rick Carlisle brez olepševanja strnil slab večer. In priznal, da ima ekipa težave z igranjem pred domačim občinstvom in da bodo morali ukrepati. Luka Dončić je dosegel 21 točk, ostali člani prve peterke skupaj 25. Celotna ekipa pa je v drugem polčasu zmogla 49 točk, eno več, kot jih je Phoenix dal v tretji četrtini. "To nismo bili mi, čim prej moramo pozabiti vse skupaj. Igrali smo obupno," Dončić ni bil prizanesljiv.

REZULTAT

Moštvo brez energije

Mavericksi so napade zapravljali še naprej in trener domačih Carlisle je moral prekiniti igro z minuto odmora, še preden so prvič vrgli na koš. Ta je nekoliko zbrala vrste domačih, a so sodniki Dončiću zaradi pritoževanja hitro dosodili tehnično napako. Kmalu se mu je pridružil tudi Carlisle, prav tako nezadovoljen z odločitvami sodnikov. Tekma je potekala v ritmu gostov, veliko tekanja z malo obrambe, ob poraznem metu Mavericksov je Carlisle moral seči po novi minuti odmora. Prvič je na igrišče za Dallas stopil Cauley-Stein, toda njegovo zabijanje se je odbilo iz koša. Ob koncu prve četrtine je bilo jasno, da se srečanje ne odvija po načrtih Dallasa (32:19).

Druga četrtina je sprva prinesla nadaljevanje utrujene igre Dallasa, ki je prišel na igrišče drug večer zapored. Obramba je bila luknjasta, napad brez prave energije. Oživil ga je vstop veterana J.J. Baree, Tim Hardaway Jr. pa je odstotek meta od daleč dvignil nad deset odstotkov, ko je zadel drugo trojko v dvanajstem poskusu domačih. Carlisle je obrambo prestavil v consko branjenje prostora, kar je upočasnilo igro in pomagalo nekoliko presukati potek tekme. Mavericksi so na krilih Baree prepolovili zaostanek, predvsem pa ustavili divjanje po igrišču. To se je poznalo tudi pri rezultatu (60:55).

Začetek drugega polčasa je prinesel ponovitev prve četrtine, razigrani Phoenix in anemična prva peterka Dallasa. Gostje so v dobrih treh minutah nasuli 16 točk, domačini zmogli le pet. Voz z Mavericksi je drvel le še navzdol, sredi četrtine je razlika ne samo prerasla dvajset točk, ampak kipela proti tridesetim. Nihče v modri uniformi ni kazal navdiha za morebiten preobrat. Zdelo sa je, kot da je tudi Carlisle že predal srečanje, saj je na igrišču puščal postavo s klopi, Sunsi pa so igrali revialno tekmo. Dallas je v eni sami četrtini dopustil kar 48 točk, največ v zgodovini kluba (108:77).

V zadnjem delu igre se je na igrišču znova pojavila prva peterka Dallasa, razigrani Phoenix pa se ni zmenil zanjo in razliko potiskal proti štiridesetim točkam. Carlisle ni dolgo vztrajal, začetna postava je odšla nazaj na klop, rezervisti Mavericksov pa so praktično imeli le še trening uigravanja s Cauley-Steinom. Boban Marjanović je očitno postal ljubljenec teksaškega občinstva, ki je glasno pozdravilo vsako njegovo uspešno potezo, nekajkrat pa se je slišalo skandiranje "Bobi, Bobi". Na koncu je domači ekipi uspelo prilesti pod trideset točk razlike (133:104).

Preveč preprosta akcija

Moštvo skuša odpraviti svojo šibko točko, slabo igro ob koncu tesnih tekem. Ta jih je stala zmage proti Utahu, tudi v Oklahoma Cityju je ob koncu zadnje četrtine njihova napadalna učinkovitost nekoliko usahnila. Na zadnjih treningih tako vadijo, kako igrati v takšnih primerih. Po besedah Setha Curryja iščejo načine, kako z različnimi akcijami spodbuditi napad. "S tem imamo že nekaj časa težave, po moje samo zato, ker v resnici igramo samo eno preprosto akcijo, proti koncu tekme ima žogo v rokah malo igralcev, kar pomeni, da v večini primerov ni veliko groženj za tekmece," je za časnik The Dallas Morning News opisal predvidljivost napada Mavericksov v takšnih trenutkih.

Nasprotna moštva vedo, da bo žoga v rokah Dončića, podobno kot je jasno, kaj se bo zgodilo ob koncu tesnih tekem pri Lakersih, ko je na igrišču LeBron James. "Jasno je, da si želimo žogo v Lukovih rokah in njegove akcije, vendar menim, da moramo najti več načinov, kako jo spraviti do njega," je razmišljal Curry. Hkrati tako kot ostali člani moštva poudarja, da se še vsi učijo. "Luka je še mlad igralec, zato ne more biti popoln. Tako zgodaj v karieri na igrišču ne bo mojster vsega, s tem se je treba sprijazniti."

Najbolj očitna težava Dončića zadnje čase je nezanesljiv met s črte za proste mete. Kot novinec je zadel 71,3 odstotka vseh prostih metov, drugo sezono je začel precej bolje z 82,5 odstotnim metom. Nato je ta delež decembra padel na 77,2 odstotka, januarja pa na skromnih 66 odstotkov. Mladi zvezdnik pravi, da je težava v glavi, "ko zgrešim dva zapored razmišljam ’spet bom zgrešil’. Ne vem, urediti moram stvari v glavi."

Po besedah trenerja Carlisla skupaj z njim utrjujejo rutino prostega meta, tudi Dončić ve, da se lahko iz težav izvije le s trdim delom. V nedeljo, ko se je moštvo po koncu treninga odpeljalo v hotel, je ostal na igrišču in še naprej vztrajno metal na koš. Po vzoru najboljših igralcev NBA, ki so vedeli, da pot do veličine vodi skozi reke znoja. "Mamba miselnost," je dan kasneje zapisal Brad Townsend iz dallaškega časnika.