Tudi od oaze same nimajo prav veliko, saj je tabor kakšnih 50 kilometrov stran v puščavi. Edina sprememba je v tem, da je nekoliko več obiskovalcev tabora kot v samotnih prostranstvih Libije in da se je končno nehalo umivanje s pol litrskimi plastenkami pitne vode, saj so prvič po Tuniziji pripeljali cisterne z vodo.
Vsem pa se zdi najpomembnejše to, da so vsa večja minska polja za njimi. Tista na Tunizijsko? Alžirsko? Libijski tromeji smo prešli skoraj neopazno, v neverjetno obsežnem miniranem pasu med Libijo in Egiptom pa se je danes ponoči zapletlo. Še danes ni povsem jasno kako je lahko kamion zapeljal na mino prav na kolesnicah po katerih je že prej peljalo veliko tekmovalcev. Velika sreča v nesreči pa je to, da jo je sprožil prav velik tovornjak, in da jo je razneslo na tisti strani, kjer ni imel več stoliterske zaloge bencina za motoriste. Približno polovica udeležencev, predvsem novinarska in asistenčna vozila ter nekaj počasnejših tekmovalcev, nas je zato bila prisiljena prenočiti na Libijskem robu minskega polja. Počakati so morali, da so vojaki odstranili dele tovornjaka in še nekoliko preiskali področje, predvsem pa se je zdelo pametneje, da stokilometrsko področje petih znanih minskih polj prečimo podnevi. Vendar pa minska nevarnost v Egiptu, ki se je v zadnjih petdesetih letih bojeval z vsemi sosednjimi državami, še ni minila. Lokalni prebivalci nas opozarjajo, da naj bomo tudi v okolici oaze pazljivi, saj je bilo tod desetletje nazaj močno vojaško oporišče, veliko min pa je seveda raztresenih tudi po sinajskem polotoku, kamor bo karavana rallyja prispela v soboto. Sicer pa se zdi da so vsi preveč zaposleni z divjim ritmom dirke, da bi lahko veliko razmišljali o tem. Kljub temu pa je zadnje minsko polje, kjer je včeraj razneslo KTM-ov tovornjak vsem povzročilo kar precej nelagodja.
"Grozljivo je, ko vidiš vse polno napisov mine v pokrajini ki jo prečkaš. Grozno je ker ni potrebno narediti nobene napake in biti prav nič kriv pa je lahko po tebi. Prav nič ne moreš storiti in zato moram priznati, da me je spreletaval srh, in da sem si precej oddahnil, ko smo prišli na asfalt pred oazo Siwa," pravi Miran Stanovnik, ki je lahko zelo zadovoljen z izkupičkom prvega dela dirke. Le ta mu je prinesel izključno uvrstitve v najboljšo petnajsterico in sanjsko šesto mesto v prvi pravi Saharski etapi.
"Letos so razsežnosti in predvsem moja kvaliteta dirkanja precej drugačna kot prejšnja leta. Zaenkrat sem zelo zadovoljen, da nisem imel tehničnih problemov ali težav, ki so se mi pojavljali prejšnjih sedem let. Vse se dogaja tako hitro, da se praktično sploh ne zavedam, da je več kot polovica dirke za nami. Res pa zdaj že čutim, da je Sharm El Sheikh vse bližje. Pravzaprav ne vem povsem natančno kaj nas še čaka. Želim si še kakšno zanimivo sipinsko, peščeno etapo. Ker doslej kljub velikim količinam peska še ni bilo tistih najtežji sipin, ki mi tako ustrezajo. Na sipinah namreč uživam obenem pa lahko naredim še dober rezultat."
Že jutri se bodo želje Miranu uresničile, saj bi naj jutrišnja krožna etapa okoli oaze Siwa v dolžini preko 400 kilometrov prinesla prečkanje največjih sipin kar jih Egipt premore.