Lansko gostovanje Celjanov v osrčju Pirenejskega polotoka se ni razpletlo po njihovih željah, saj so v prvem polfinalnem dvoboju pokala pokalnih zmagovalcev zapravili vse možnosti za uvrstitev v veliki finale tega evropskega tekmovanja. Bogatejši za eno grenko izkušnjo so se v letošnjem dvoboju španskemu tekmecu, ki se je pred začetkom sezone 2003/04 izdatno okrepil, med drugim tudi z otrokom celjskega kluba Alešem Pajovičem, in v novi dvorani, zelo podobni celjski "lepotici" Pod Golovcem, izdatno maščevali in ga premagali z golom prednosti. Zmagoslavje v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju bi bilo lahko še prepričljivejše, če se v zadnjih minutah v naših vrstah ne bi pojavila nepotrebna živčnost. Kljub zmagi ni še nič odločenega, na domačem povratnem polfinalnem dvoboju čez šest dni v Sloveniji, bo potrebno znova igrati na vso moč in pokazati vso znanje.
Celjski strateg Miro Požun v španskem kraljevem mestu ničesar ni prepuščal naključju: v obrambi je začel s postavitvijo 5-1 in Dejanom Peričem v vratih, v napad pa je poslal udarno šesterko (Žikica Milosavljevič in Edvard Kokšarov na krilnih položajih, Marko Oštir na mestu krožnega napadalca, zunanje položaje pa so zasedli Sergej Rutenka, Uroš Zorman in Renato Vugrinec). Domači trener Juan Roman Seco prav tako ni ničesar špekuliral, v odprt boj je poslal svoje najboljše može, na čelu z ideologom igre - Rusom s španskim potnim listom Talantom Dušebajevom.
Celjani so sanjsko začeli: Perič je z dvema bravuroznima obrambama takoj utišal temperamentno občinstvo, v napadu pa je zablestel motivirani Zorman, ki je sezono pričel v Španiji, nato pa se po evropskem prvenstvu preselil v Slovenijo. Igralci iz mesta ob Savinji so si že v peti minuti priigrali tri gole prednosti (5:2), tako da je domača klop že v zgodnji fazi tekme zahtevala minuto odmora. Napotki izkušenega stratega Seca niso pomagali, gosti iz Slovenije so si z odlično igro le štiri minute kasneje priigrali pet golov prednosti (8:5). Na vratih je blestel Perič, v prvih trinajstih minutah je zbral kar osem obramb, v napadu pa sta se izmenjavala Rutenka in Zorman. Gostitelji so bili povsem nemočni, domača klop je na igrišče poslala praktično vse igralce, toda spremembe ni bilo. Slovenski rokometaši so bili vselej hitrejši, višji, učinkovitejši, gostiteljem pa v obdobju od 10. do 17. minute onemogočili dosego gola. Nekaj kriznih minut se je pojavilo v 18. minuti, ko so Španci z delnim izidom 3:0 znižali na 8:10, tako da je Požun zahteval minuto odmora. Krajši premor je znova predramil celjske rokometaše, le dve minuti kasneje so si znova priigrali štiri gole prednosti (12:8) in vse do konca prvega polčasa povsem nadzorovali potek dogajanja na parketu dvorane Quijoto. V 28. minuti so si znova priigrali pet golov prednosti (17:12), nekaj tehničnih napak in nezbranost pa je botrovalo, da prednost ni bila prepričljivejša.
V drugem polčasu so slovenski prvaki vseskozi držali prednost v svojih rokah. Na igro domače ekipe so vselej imeli pripravljene odgovore, tudi z nekaterimi kriznimi minutami pa niso postavili pod vprašaj zmage. Še v 51. minuti so Vugrinec in druščina imeli pet golov prednosti (32:27), nato pa so se v zadnjih minutah pojavile nepotrebne napake, igralci so ob nekaterih čudnih odločitvah romunskega sodniškega para Plesa-Carligeanu dobesedno izgubili živce in bili neprestano na kazenski klopi. V zadnjih dveh minutah so celo ostali le s tremi igralci na igrišču, tako da jih je tekmec praktično ujel in v 60. minuti znižal na gol zaostanka (25:26). Že v naslednjem napadu je imel priložnost za izenačenje, vendar je vratar Perič, ki je na tekmi zbral sijajnih 24 obramb, ubranil strel Islandca Olafurja Stefanssona in soigralcem priigral pomembno zmago, ki pa bi bila - ob bolj mirni igri v sami končnici- lahko še izrazitejša.
Povratna tekma bo v soboto, 20. marca, v Celju.
__________________________________________________
Izjave po rokometni tekmi:
Juan Roman Seco, trener Ciudada Reala: "Tekmo sta zaznamovala delivca pravice, ki sta sodila v slogu iz šestdesetih let. Težko je bilo na takšni tekmi igrati, zaradi njiju smo vseskozi izgubili rdečo nit, kar je tekmec izkoristil. Nič še ni izgubljeno, moji varovanci so na revanši sposobni zmagati z dvema goloma prednosti."
Aleš Pajovič, igralec Ciudada Reala: "Igrali smo zelo slabo, nismo pokazali svojega pravega obraza. Na tekmah praviloma prejmemo 24, 25 golov, proti Celjanom smo jih kar 36. Celjani so igrali odlično, zaostanek enega gola pa nam še vzbuja upanje na končno zmagoslavje in uvrstitev v veliki finale. Pred tekmami ponavadi nisem živčen, pred dvobojem s svojim nekdanjim klubom pa se bil."
Miro Požun, trener Celja Pivovarne Laško: "Čestitam mojim fantom, igrali so zares fantastično večji del tekme. Visok tempo in prevelika živčnost v končnici tekme nam je onemogočilo, da se veselimo še izdatnejše zmage. Nič še ni odločenega, na povratni tekmi nas čaka zelo težko delo."
Renato Vugrinec, igralec Celja Pivovarne Laško: "Vse do končnice tekme smo povsem nadzorovali tekmeca. Romunska sodnika sta se v končnici tekme odločno postavila na stran gostiteljev in nam brez pravega razloga dosojala izključitve. Ob takšnem odnosu nisem mogel ostati hladen, morda sem reagiral, kot ne bi smel. Tekma v Ciudadu je bil le prvi polčas, na revanši v Celju nas čaka težko delo."
__________________________________________________
Dvorana Qiujoto: gledalcev 5.000, sodnika: Plesa in Carligeanu
Ciudad Real: Hombrados, Trives 1, Kallman 6, Jurkeiewics, Pajovič 2, Ortega 2, Dušebajev 2, Stefansson 5 (2), Sierra, Joulin 5, Fonseca 4, Zaky 2 (1), Entrerrios 5, Dinart 1
Celje Pivovarna Laško: Rutenka 8 (1), Vugrinec 8, Oštir 1, Perič, Bilbija, Bajrman, Kozlina 2, Lorger, Milosavljevič 4 (1), Gorenšek, Natek, Brumen 1, Kokšarov 2, Zorman 10
Sedemmetrovke: Ciudad Real 8 (3), Celje Pivovarna Laško 4 (1)
Izključitve: Ciudad Real 18, Celje Pivovarna Laško 26 minut
Rdeča kartona: Kokšarov (58.), Vugrinec (60.)