Brez dvoranskega EP

Odločitev je sprejela Mednarodna atletska zveza (IAAF). Do tega datuma ne bo mogla tekmovati na velikih tekmovanjih (SP, EP, evropski reprezentančni pokal), bo pa lahko, tako kot doslej, nastopila na vseh drugih meddržavnih srečanjih in vseh mitingih, so sporočili iz Atletske zveze Slovenije (AZS).

"Žal IAAF na zasedanju sveta v Pekingu ni napravila nobene izjeme pri atletih, ki so jih obravnavali zaradi prestopov v druge reprezentance. AZS bo Marijo Šestak vključila v svoje programe (nacionalne panožne ekipe, pogodbe ...) po kriterijih, ki bodo sprejeti in o katerih bomo klub in atletinjo sproti obveščali," je povedal generalni sekretar AZS Boris Mikuž.

Šestakova bo tako lahko nastopila na veliki tekmi šele na 11. SP na prostem od 25. avgusta do 2. septembra leta 2007 v Osaki na Japonskem, ne bo pa mogla sodelovati na 25. dvoranskem EP, ki bo prihodnje leto od 2. do 4. marca v britanskem Birminghamu. Boleča bo tudi njena izguba za slovensko reprezentanco za evropski pokal prihodnje leto, saj bi v dveh disciplinah, v troskoku in skoku v daljino, lahko zbrala tako veliko točk, da bi bil obstanek slovenske ženske ekipe v prvi ligi veliko lažji. Šestakova ni mogla nastopiti že na letošnjem EP od 6. do 13. avgusta v Goeteborgu na Švedskem. AZS je IAAF zaprosila za dovoljenje, da Šestakova kot slovenska državljanka takoj nastopi na letošnjem EP in je predala tudi vse potrebne dokumente kot dokazila, vendar običajnega roka IAAF ni skrajšal.

Šestakova je že v začetku julija letos dobila povabilo slovenskega notranjega ministrstva, da 17. julija dvigne potrdilo o slovenskem državljanstvu. Marija Šestak, ki je z dekliškim priimkom Martinović še za Srbijo in Črno goro osvojila tretje mesto na mladinskem SP v troskoku, leta 1997 pa je bila druga na mladinskem EP v Ljubljani (v troskoku), je 3. junija na atletski ligi AZS v Ljubljani v troskoku dosegla osebni rekord 14,51 metra, ki ga je za centimeter izboljšala 11. julija na super veliki nagradi v Lausanni ter izenačila na veliki nagradi v Rietiju 27. avgusta. V Novem mestu je svoj prvi naslov slovenske državne prvakinje osvojila 23. julija, ko je v svojem edinem veljavnem poskusu v skoku v daljino s 6,50 metra in izpolnila normo za EP tudi v tej disciplini. Na veliki nagradi v Madridu je 17. julija v troskoku zasedla četrto mesto (14,49 m) in tedaj prvič tekmovala s slovenskim potnim listom.

Pred letošnjo zimsko sezono, ko je nastopila po skoraj triletnem tekmovalnem premoru, je bila dve leti in pol poškodovana. Najprej si je poškodovala stopalo in za šest tednov so ji ga imobilizirali. Ker je nato prezgodaj začela s treningi, si je poškodovala še Ahilovo tetivo, kar 40 odstotkov jo je imela strgane. "Tedaj sem se že poslovila od atletike in eno leto sploh nisem prišla na stadion," je najbolj črne dneve svoje tekmovalne poti opisala tekmovalka, ki se je 16. aprila leta 2005 poročila s slovenskim rekorderjem v teku na 400 m Matijo Šestakom. "Prav Matija me je prepričal, da sem začela vnovič trenirati. Ni bilo lahko, priznam. Toda ko sem začela po prihodu v Slovenijo ponovno resneje vaditi, mi je šlo zelo dobro in sem se odločila, da bom tudi tekmovala." Na mednarodnem dvoranskem mitingu v Budimpešti je 27. januarja letos zmagala v troskoku in s 14,08 metra le za dva centimetra zgrešila normo za nastop na dvoranskem svetovnem prvenstvu marca letos v Moskvi. Izmed slovenskih atletinj je doslej v dvoranah več skočila le rekorderka Anja Valant (14,31 m, 27. 1. 2001, Karlsruhe), le Valantova pa je bila doslej boljša od Šestakove tudi na prostem; državni rekord (14,69 m) je postavila 4. junija leta 2000 v grški Kalamati.