'Želim si, da bi vse teklo tako po maslu, kot je teklo leta 2021'

Koprčanka, ki pa že dalj časa živi in trenira v Ljubljani, Andreja Leški je ena najbolj izkušenih v slovenski judo reprezentanci, ki bo čez nekaj dni odpotovala na svetovno prvenstvo v Doho. Kot edina se lahko pohvali z medaljo s svetovnega prvenstva, ki jo je osvojila leta 2021 v Budimpešti, ko ji je uspel uspeh kariere.

2021 je bilo za Leškijevo izvrstno leto, saj je na velikih tekmovanjih osvojila kar osem medalj, žal pa so se ji takrat za las izmuznile olimpijske igre. Nanje se je Koprčanka sicer prepričljivo uvrstila, a ker pravila velevajo, da lahko na OI odpotuje po le ena predstavnica na kategorijo, je Slovenijo v Tokiu zastopala takrat aktualna olimpijska prvakinja Tina Trstenjak. Leškijeva bo imela tako novo priložnost uvrstitve na največje tekmovanje že prihodnje leto, s čimer se zaenkrat pretirano še ne obremenjuje, nam pa je zaupala, da bi se, kar se forme tiče, z veseljem vrnila v leto 2021: "Želim si, da bi vse teklo tako po maslu, kot je teklo leta 2021, ko sploh ni bilo časa za obremenjevanje in razmišljanje. Če se bom na olimpijske igre kvalificirala kot 23., kot prva ali katerakoli druga, ni zares bistveno, ker na koncu, če hočem biti najboljša, se moram prebiti čez vse tekmice."

Še pred tem Koprčanko čaka kar nekaj tekem, prva izmed njih bo svetovno prvenstvo, na katerega se je pripravljala tako na pripravah v tujini kot tudi doma, na treningih pa ubrala poseben pristop. "Poskušala se bom posvetiti predvsem temu, da vsak trening nekako simuliram kot svetovno prvenstvo. To pomeni, da grem v borbe res stoodstotno, da pokažem malo več iskre, več neke športne agresije, ker sem opazila, da mi to na tekmovanjih malo manjka. Ključno je, da delam na eksplozivnosti, na tem, da se tudi psihološko pripravim, ker vem, da bo pritisk visok in da bom morala to nekako prestati in iti čez to tudi na dan svetovnega prvenstva," nam je zaupala pred zaključnimi pripravami.

Judoistki ljubljanskega Bežigrada je v lanskem letu nekoliko padla forma, med dobitnice medalj na najvišjih tekmovanjih pa se je nato po skoraj letu dni vrnila novembra lani, ko je na Grand Slamu v Bakuju osvojila Bron. Uspeh iz prestolnice Azerbajdžana je skoraj ponovila marca letos v prestolnici Uzbekistana, ko je bila peta. Priznala je, da so nanjo vplivale tudi spremembe pravil po letu 2021, zaradi katerih je morala nekoliko tudi prilagoditi svoj judo: "Prilagoditve so včasih res težke, sploh če imaš neke tehnike, ki jih rad izvajaš, ali pa imaš določene situacije 'naštudirane v nulo' in jih avtomatsko izvajaš. Tako da so spremembe pravil gotovo vplivale name, kar se je tudi poznalo na kaznih, ki so kar padale na začetku. Ampak ja, nekako se tolažim s tem, da smo vsi v isti kaši."

Spremembe so se zgodile tudi v trenerskem štabu kluba, kjer trenira, saj po novem trenira pod vodstvom Luke Kuralta, ki je pri JK Bežigrad nadomestil Andreja Šturbabina: "Tranzicija se je zgodila počasi, tako da kot neka žaba v vroči vode tega nisem občutila kot veliko stvar. To ni nič osebnega, tako športniki kot tudi trenerji le opravljamo svoj posel. Tako poskušam gledati na to. Ne glede na to, kdo je trener, je ta tukaj, da mi pomaga doseči rezultate. Poskusila bom odnesti čim več, Luku zaupam in ga v tem trenutku vidim, da mi lahko pomaga, da se vrnem na tisti svoj nivo, ki si ga želim."

26-letnica na svetovni judo lestvici v kategoriji do 63 kilogramov trenutno zaseda 12. mesto, kar pomeni, da tokrat na SP ne bo med nosilkami kategorije: "V bistvu kar malo padam po ranking lestvici. Ne skrbi me zares, ampak lepše je biti med prvih osem, ko veš, da boš nosilec, da boš rangiran in ločen od ostalih top športnic." Vseeno pa se zaveda, da je v njeni kategoriji ena izmed izkušenejših tekmovalk: "Ko se primerjam z ostalimi, sebe vidim kot res eno izpopolnjeno judoistko, sploh gledano s tehničnega vidika. Vedno pokažem mete in neko kvaliteto borbe. Tako vsaj jaz vidim sama sebe. Opazila sem sicer, da ravno tiste borke, ki so najbolj nasprotne temu, tiste, ki imajo ponavadi zelo specifično, taktično borbo, me nekako najbolj zmedejo in mi povzročajo največ težav. Ampak ko se primerjam z vsako tekmico posebej, sem še vedno samozavestna in se vidim visoko."

Svetovna podprvakinja iz leta 2021 dobro pozna dvorano v Dohi, saj je ravno v svojem najbolj uspešnem letu v karieri tam osvojila prestižno medaljo: "V Dohi sem že bila na Mastersu leta 2021, tako da lahko zelo dobro vizualiziram dvorano."

Ob tem nam je Leškijeva tudi zaupala, da pri pripravah na tekmo vizualizacijo uporablja za vizualiziranje krajših borbenih situacij, medtem ko bo z vizualizacijo poti na zmagovalni oder raje še nekoliko počakala, saj kot sama pravi, rezultat ni edino, kar šteje. "To sama sebe ves čas opominjam. Včasih je težko iti mimo rezultatov, ker javnost vidi samo to, jaz pa vidim v bistvu cel proces do rezultata, in kar je ključno, je to, da bom videla napredek na tistih področjih, na katerih res trdo delam. Želim se vrniti v tisto svojo staro borbo, ki mi je prinašala najvišje rezultate," nam je še priznala Leškijeva, ki bo svojo drugo medaljo na svetovnih članskih prvenstvih lovila prihodnjo sredo.